Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V diplomski nalogi smo podrobneje predstavili vzroke, ki so pripeljali do potreb po ustanovah, kot so zdajšnji domovi za upokojence, in razvoj zdravstvene nege skozi čas. Glavne podatke smo pridobili z izvedbo kvalitativnih intervjujev, ki smo jih opravili z visoko strokovnimi osebami, ki so oziroma še danes profesionalno delujejo v takih ustanovah, s pregledom strokovne literature, kjer so razvidne smernice za prihodnost, in s podrobnim pregledom organizacije dela v Domu upokojencev Kranj, v katerem smo zaposleni kot vodja tehnične enote. Na začetku smo se osredotočili na populacijo ljudi, ki so potrebovali tako socialno ustanovo za svoje lastno preživetje. Nekateri so prišli v ustanovo zgolj spokojno umreti, sicer bi jih našli v kakšnem jarku, zato so se prve takšne ustanove imenovale tudi hiralnice. Kasneje smo opisali, kako se je z razvojem in predvsem zaradi vse večjih zdravstvenih potreb ljudi razvijala tudi zdravstvena nega, ki je danes na zelo visoki oziroma vrhunski ravni. Namen raziskave je predvideti smernice vsebinskega razvoja, kot tudi razvoja zdravstvene nege v domovih za upokojence v obdobju 2020–2030. Na osnovi takih raziskav bi se lahko tudi tehnološko stroka v nekem obdobju pripravila na spremembe, ki jih prinaša razvoj v prihodnosti. Ključnega pomena pri razvoju bo vsekakor Zakon o dolgotrajni oskrbi. Od tega zakona bo odvisno, kako bodo organizacijsko in vsebinsko v prihodnosti videti domovi za upokojence.
Ključne besede: domovi upokojencev, zdravstvena nega, razvoj, kvalitativni intervjuji, dolgotrajna oskrba, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1102; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: V magistrski nalogi sem preko kvalitativnih metod raziskovanja, in sicer izvedenih intervjujev, anketnega vprašalnika in študije primera v Sloveniji, na Japonskem in na Finskem, izvedel pregled nad strukturo podjetniških ekosistemov, s poudarkom na podpori internacionalizaciji podjetij in podpornih instrumentih, v obliki poslovno tehnoloških mostov. Na začetku je predstavljen podjetniški ekosistem, njegova struktura in način delovanja. Nadalje je poudarek na gospodarskem razvoju in predstavitvi pojma internacionalizacije ter dejavnosti, ki se v njenem okvirju izvajajo, s strani zadevnega ekosistema, pri podpori podjetjem na področju izvoza njihovih izdelkov in storitev na tuje trge. Sledi opredelitev pojma internacionalizacije in dejavnosti, ki so bile in bodo izvajane v prihodnje. Na podlagi navedenih in izvedenih metod raziskovanja smo iskali ustrezne subjekte podpornega okolja, podporne instrumente, namene in cilje, potrebne dejavnosti, ciljne skupine in primerne strukture upravljanja predlaganega instrumenta podpore, v obliki poslovno tehnoloških mostov. V proučevanih državah so bili pregledani tudi načini iskanja tržnih potencialov ter finančna in ekonomska učinkovitost izvajanja internacionalizacije podjetij. Na koncu so predstavljeni rezultati in podane ugotovitve ter predlog vzpostavitve podpornega instrumenta v obliki poslovno tehnoloških mostov, z namenom sofinanciranja aktivnosti pri prodoru na tuje trge in s tem internacionalizacije slovenskih podjetij.
Ključne besede: internacionalizacija podjetij, podporni instrumenti, poslovni tehnološki mostovi, mreženje, izvoz, gospodarski razvoj, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 886; Prenosov: 88
Celotno besedilo (3,93 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljena proračunska poraba ministrstev po ključnih resorjih. Proračun je temeljni finančni račun države, ki odraža prioritete države na gospodarskem, socialnem in razvojnem področju. Državni proračun je pomemben instrument pri izvajanju večletne makroekonomske politike, s katero želi država zagotavljati stabilne javne finance in pospeševati gospodarski razvoj ter dosegati zastavljene družbene in gospodarske cilje. Diplomska naloga se dotika splošnih pojmov proračuna, kar zadeva javne finance, sestavo proračuna, potek proračunskega procesa, klasifikacije proračuna ter njegova načela. Drugi del je namenjen predstavitvi, analizi in interpretaciji rezultatov empirične raziskave, ki prikazuje odhodke države po ključnih resorjih v obdobju 2000–2012.
Ključne besede: javne finance, proračun, država, ministrstvo, resor, razvoj, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1031; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Enote lokalne samouprave so v pretežnem delu razvitega sveta razumljene kot nosilci lokalnega razvoja. Sočasno pa temeljna listina s področja lokalne samouprave (Evropska listina lokalne samouprave, Svet Evrope), katere podpisnica je od leta 1995 tudi Slovenija, predvideva visoko stopnjo avtonomije in odgovornosti za razvoj enot lokalne samouprave. Občinam v Sloveniji se nalagajo naloge brez ustreznih finančnih sredstev, s čimer slabi finančno avtonomnost občin in povečuje odvisnost od državnega proračuna. Hkrati pa to posledično pomeni, da se nekatere naloge slabo opravljajo in izvajajo. Prav tako slovenske občine nimajo ustreznega lastnega izvirnega finančnega vira, zato se nam pojavlja dvojni vpliv na povečevanje centralizacije in zmanjšanja avtonomnosti občin, več nalog in enako ali manj sredstev. Z vsem naštetim se krepi centralizem in zmanjšuje avtonomnost občin. Glede na navedeno dejstvo smo želeli preveriti, ali medobčinsko povezovanje in sodelovanje lahko zmanjša navedene učinke oziroma ali lahko krepitev medobčinskega povezovanja in sodelovanja postopno zmanjšuje centralizem ter sočasno povečuje finančno in dejansko avtonomnost občin. Sočasno smo preverili, ali je na konkretnem primeru Slovenije možno preko medobčinskega sodelovanja postopno pričeti graditi vsebinske osnove za kasnejšo ustanovitev pokrajin. V sklopu naloge smo potrdili postavljeni hipotezi, da sta lokalna samouprava in upravna organizacija na nižji ravni neracionalno in neučinkovito organizirani in da medobčinsko povezovanje in sodelovanje zmanjšuje centralizem ter povečuje avtonomnost občin. Dodali smo dve hipotezi, s katerima smo pričakovali potrditev soglasij, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, ter da bi regije povzročile oblikovanje središč v Sloveniji, ki bi potencialno postali centri resursov v Sloveniji. Navedeni hipotezi na podlagi statistične analize anketnih vprašalnikov nista dobili potrditve, kar pomeni, da na področjih, ki jih izpostavljata navedeni hipotezi, ni soglasja oziroma prevladuje nestrinjanje. Najbližje soglasju izmed navedenih dodatnih hipotez je hipoteza, ki pravi, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, kar lahko kaže na pomembne premike. Področje, ki ga obravnava naslednja hipoteza, pa je še vedno sredi šibkega spreminjanja v smeri oblikovanja manjših subregij in postopnega izgrajevanja vsebinskih, družbenih in socioloških, kot tudi ekonomskih temeljev za ustanovitev pokrajin.
Ključne besede: občine, upravna organiziranost, medobčinsko povezovanje, medobčinsko sodelovanje, reorganizacija, enakomernejši regionalni razvoj, Slovenija, avtonomija, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1225; Prenosov: 80
Celotno besedilo (6,57 MB)

Opis: Diplomsko delo predstavlja mladostnike s težko motnjo v duševnem razvoju in vpliv klasične glasbe na njih. Na to temo smo izvedli raziskavo v skupini mladostnikov s težko motnjo v duševnem razvoju, ki živijo v domu Žarek, v CUDV Matevža Langusa v Radovljici. Veliko ljudi zamenjuje duševno bolezen z motnjo v duševnem razvoju, zato smo v teoretičnem delu obrazložili, kaj sploh je motnja v duševnem razvoju in pomembne razlike v primerjavi z duševno boleznijo, na katera področja človekovega življenja sega, kdo so osebe z motnjo v duševnem razvoju in kako živijo. Osredotočili smo se na mladostnike s težko motnjo v duševnem razvoju in njihove značilnosti. Ker je zelo pomemben del naloge tudi klasična glasba, smo jo razložili po obdobjih in izpostavili skladatelje, ki so s svojimi deli pisali zgodovino. Dela omenjenih skladateljev so bila v raziskavi tudi poslušana. Empirični del diplomske naloge zajema predstavitev v raziskavi opazovanih uporabnikov, njihove diagnoze in stanja, potek raziskave in predstavitev dobljenih rezultatov. Raziskavo smo opravljali med oktobrom 2015 in junijem 2016 v skupini osmih uporabnikov, v CUDV Matevža Langusa v Radovljici. Sodeloval je tim varuhinj in pedagogov, svoja opažanja smo beležili v za to oblikovane protokole. Pred izvedbo raziskave smo si zastavili nekaj vprašanj, na katera smo ob opazovanju ciljne skupine dobili odgovore in jih v razpravi tudi predstavili.
Ključne besede: duševni razvoj, motnje, mladostniki, glasbene terapije, klasična glasba, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 951; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,67 MB)