Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: tajni podatki, varnostna kultura, varnostni standardi, obravnavanje tajnih podatkov, odtekanje tajnih podatkov, informacijska varnost, komunikacijsko informacijski sistem
Objavljeno v ReVIS: 02.08.2018; Ogledov: 2698; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,08 MB)

Ključne besede: davčni inšpekcijski postopek, nadzor, davčni inšpekcijski nadzor, varovanje tajnih podatkov, varovanje in razkritje podatkov, varnost, podatek, načela, davčni sistem
Objavljeno v ReVIS: 01.08.2018; Ogledov: 2569; Prenosov: 138
Celotno besedilo (869,96 KB)

Ključne besede: materialna neodvisnost, sodniki, sodišča, plače sodnikov, sistem plač, delitev oblasti, ustavno sodna praksa, reforma sistema plač sodnikov, plačilo za delovno uspešnost, uvrščanje v plačne sisteme
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2018; Ogledov: 2866; Prenosov: 192
Celotno besedilo (808,56 KB)

Ključne besede: stavbna pravica, pravni institut, pravni sistem, lastništvo, nepremičnina, fiktivno zemljišče, nadomestilo, davčni zavezanec, davčna ureditev, harmonizacija, direktiva
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2018; Ogledov: 2945; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljena pravica do mednarodne zaščite in njena ureditev tako na mednarodni in evropski ravni,kot tudi skozi slovensko zakonodajo. Število oseb, ki so prisiljene zatočišče poiskati v drugi državi,se iz leta v leto povečuje; posledično se svet spopada z največjim številom prisilno razseljenih oseb po drugi svetovni vojni. Problem oseb, ki so prisiljene zbežati od doma zaradi preganjanja oziroma ker bi z vrnitvijo v izvorno državo bile soočene z utemeljenim tveganjem, da utrpijo resno škodo, je sicer opazen že skozi zgodovino. Kljub temu se prvi premiki v smeri nudenja mednarodne zaščite zgodijo šele po prvi svetovni vojni. Ključni trenutek sega v leto 1951, ko je bila sprejeta Konvencija o statusu beguncev, ki še vedno ostaja edini univerzalno zavezujoč predpis s področja mednarodne zaščite. Na tem področju aktivno deluje tudi EU, ki vzpostavlja minimalne standarde glede mednarodne zaščite. EU stremi k oblikovanju skupnega evropskega azilnega sistema z enotnimi predpisi in postopki. Za uresničitev tega cilja so bile sprejete različne uredbe in direktive, kot so Dublinska uredba, uredba Eurodac, direktiva o pogojih za sprejem, direktiva o zahtevanih pogojih in direktiva o azilnih postopkih, ki zavezujejo tudi RS. Temeljni predpis, ki ureja področje mednarodne zaščite v RS predstavlja Zakon o mednarodni zaščiti, ki v slovenski pravni red vnaša ureditev EU. Prosilec za mednarodno zaščito lahko svojo pravico do mednarodne zaščite uveljavlja v postopku za priznanje mednarodne zaščite, na podlagi katerega mu je priznan status begunca oziroma status subsidiarne zaščite.
Ključne besede: pravica do mednarodne zaščite, evropski azilni sistem, Konvencija o statusu beguncev, priznanje mednarodne zaščite, status begunca, status subsidiarne zaščite
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 2903; Prenosov: 163
Celotno besedilo (897,27 KB)