1. Razvoj pametnih mest : magistrsko deloTeja Cerar, 2024, magistrsko delo Opis: Razvoj pametnih mest je postal osrednja točka v razpravah o urbanem razvoju, pri čemer so se v zadnjih letih pojavila ključna spoznanja. Ta digitalno izboljšana mesta hitro prehajajo iz koncepta v realnost. Kot katalizator je služila pandemija covida-19, ki je poudarila nepogrešljivo vlogo digitalnih tehnologij v urbanih okoljih. Mesta po vsem svetu so se odzvala s hitrim sledenjem integracije pametnih tehnologij, od brezstičnih plačilnih sistemov do digitalnega spremljanja zdravja, zagotavljanja kontinuitete osnovnih storitev ter omogočanja dela in učenja na daljavo. Vendar preobrazba v pametno mesto presega zgolj prevzem tehnologije. Potreben je celosten, sodelovalen pristop. Za uspešna pametna mesta je značilno močno sodelovanje med različnimi deležniki, vključno z vladnimi organi, zasebnim sektorjem in državljani. Takšne sinergije so, kot je poudaril Svetovni gospodarski forum, temelj za ustvarjanje javno-zasebnih partnerstev, spodbujanje sodelovanja državljanov in zagotavljanje ravnovesja med tehnološkim napredkom ter družbeno in okoljsko trajnostjo. Ključ do razvoja pametnega mesta so podatki. Zmožnost izkoriščanja ogromnih količin podatkov lahko spremeni procese odločanja, optimizira javne storitve in dvigne kakovost življenja prebivalcev. Vendar ta model, ki temelji na podatkih, predstavlja izzive, zlasti glede upravljanja podatkov, zasebnosti in varnosti. Enako ključen je poudarek na socialni vključenosti in enakosti. Ker postajajo mesta bolj tehnološko integrirana, obstaja potencialno tveganje poglabljanja socialno-ekonomskih neravnovesij. Proaktivni ukrepi, ki se osredotočajo na digitalno vključenost, cenovno dostopna stanovanja in univerzalni dostop do storitev, so nujni za zagotavljanje enakomernega urbanega razvoja. Z gospodarskega vidika pametna mesta obljubljajo izboljšan življenjski standard, učinkovito infrastrukturo in potencialno povečanje vrednosti nepremičnin. Lahko pritegnejo podjetja in spodbudijo gospodarsko rast. Vendar je razmerje med pobudami pametnih mest in ekonomskimi kazalniki, kot so vrednosti nepremičnin, zapleteno, nanj vplivajo različni dejavniki, od vrst tehnologije do tržnih razmer. V svojem bistvu pot do pametnega mesta zahteva skrbno načrtovanje, sodelovanje in zavezanost k izkoriščanju tehnologije za celostno izboljšanje mest. Ključne besede: pametna mesta, digitalne tehnologije, sodelovanje, upravljanje podatkov, socialna vključenost, gospodarska rast, javno-zasebna partnerstva, urbani razvoj Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 42; Prenosov: 0 Celotno besedilo (1,17 MB) |
2. Izkušnje strokovnih delavcev in odraslih oseb s posebnimi potrebami s celostno obravnavo le-teh v CUDV Radovljica : diplomska nalogaAlja Žibret Božič, 2022, diplomsko delo Opis: Večina odraslih oseb s posebnimi potrebami je danes vključena v različne oblike institucionalne namestitve, kjer je velikokrat zaradi heterogenosti skupin, slabih smernic in premajhnega in neizobraţenega kadra okrnjena njihova obravnava. Celostna obravnava vključuje področja strokovne obravnave, namestitve, socialnega vključevanja, izobraţevanja in zaposlovanje ter vpliva na kakovost ţivljenja ciljne skupine.
V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo kakšna je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica, glede na izkušnje strokovnih delavcev in uporabnikov samih. Pri tem nas zanimajo področja socialnega vključevanje znotraj in izven institucije, področje dela in zaposlitve ter udejanjanje vseţivljenjskega učenja. Sprašujemo se o vplivu le-teh na kakovost njihova ţivljenja ter kakšne so razlike v zaznavanju glede na obe skupini intervjuvancev. Podatki v raziskavi so pridobljeni s sekundarnimi in primarnimi viri ter z delno strukturiranimi odprtimi intervjuji in analizo le-teh z metodo kvalitativnega raziskovanja. V raziskavi ugotavljamo, da je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica v večji meri ustrezna, pri čemur je moţnost za izboljšave na širšem socialnem vključevanju izven institucije in na področju izobraţevanja. Največ poudarka pri celostni obravnavi je na področju osnovne nege in vključevanju v VDC. Prav tako ugotavljamo, da uporabniki celostno obravnavo zaznavajo kot dobro in so s kakovostjo ţivljenja zadovoljni. Zaključujemo, da je kakovost ţivljenja odraslih oseb s posebnimi potrebami premo sorazmerno povezana s celostno obravnavo le-teh, pri tem pa se pomanjkljivosti kaţejo predvsem v pomanjkanju ustreznih smernic in zakonodaje na področju celostne obravnave odraslih oseb in pomanjkanju ter izčrpanju strokovnih kadrov. Naše ugotovitve bodo pripomogle k ustreznejši celostni obravnavi odraslih oseb s posebnimi potrebami v ostalih institucijah pri nas ter k širšemu razumevanju pravic in potreb ciljne skupine. Ključne besede: odrasle osebe s posebnimi potrebami, celostna obravnava, kakovost življenja, socialna vključenost, zaposlovanje, strokovni delavci, CUDV, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 660; Prenosov: 56 Celotno besedilo (1,43 MB) |
3. Socialna aktivacija in njena umestitev v zaposlitveno politiko Slovenije : magistrska nalogaEdina Kovač Cvetko, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo pilotni projekt Socialne aktivacije. Osnovni namen sistema
socialne aktivacije je zmanjševanje tveganja revščine z večjo socialno vključenostjo. Gre za
celovit pristop obravnave in reševanja problematike dolgotrajno brezposelnih oseb in
dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči, ki imajo večkrat zapletene zdravstvene in
socialne težave, so ranljivi, socialno izključeni, nemotivirani za spremembe ter posledično
velikokrat težje zaposljivi. V prvem delu magistrske naloge predstavljamo zgodovinski pregled
skrbi za ranljive skupine ter natančno predstavljamo sam projekt Socialne aktivacije.
V drugem, empiričnem delu, predstavljamo stanje socialne aktivacije, kot ga vidijo
intervjuvanci. Za dosego zastavljenih ciljev empiričnega dela uporabljamo kvalitativno
metodologijo v obliki poglobljenih intervjujev udeležencev in izvajalcev projekta. Izbrali smo
globinski pol strukturirani intervju, ki omogoča tudi dodatna podvprašanja, s katerim osebo
usmerjamo k zastavljeni temi.
Magistrska naloga zajema raziskavo dveh skupin intervjuvancev. V prvi skupini raziskujemo
intervjuje respondentov, ki so bili izbrani na razpisu kot izvajalci programa socialne aktivacije
v različnih regijah po Sloveniji, so tisti, ki z udeleženci preživijo največ časa in od katerih se
zahteva, da v točno določenem časovnem okvirju pokažejo merljive rezultate. Pri raziskavi te
skupine ugotavljamo njihove izkušnje, največje izzive, prednosti in slabosti socialne aktivacije.
Neprecenljivi so nam tudi njihovi predlogi za dopolnitev, izboljšavo in umestitev socialne
aktivacije v zaposlitveno politiko Slovenije.
V drugi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili vključeni v projekt Socialne
aktivacije − v vmesni program, in sicer smo izbrali le tiste udeležence, ki so uspešno zaključili
program in se med programom ali takoj po njegovem zaključku zaposlili. Zanimajo nas njihova
začetna pričakovanja, pridobitve v programu, odnos do denarne socialne podpore, kaj je bilo
tisto, kar je v njih vzbudilo željo po spremembah in tem da se zaposlijo, kaj bi spremenili v SA
ter kateri instituciji bi zaupali vodenje SA v prihodnje.
S pomočjo raziskave v zaključku naloge podajamo predloge vsem deležnikom in oblikovalcem
socialne aktivacije, za njeno izboljšavo ter umestitev v že obstoječi sistem in prakso slovenske
aktivne politike zaposlovanja. Ključne besede: socialna aktivacija, socialna vključenost, zaposlovanje, udeleženci, pričakovanja, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1104; Prenosov: 105 Celotno besedilo (2,45 MB) |
4. Osebe z duševno motnjo depresija ter njihovo vključevanje v socialno in delovno okolje : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeDragica Pavšič Gerenčer, 2014, magistrsko delo Opis: Predmet magistrskega dela so raziskovalna vprašanja, kako se osebe s težavami v duševnem
zdravju vključujejo v socialno in delovno okolje, s kakšnimi težavami se srečujejo pri delu,
kako je z njihovo zaposljivostjo in kako jih delodajalci sprejemajo. Pri raziskavi so sodelovale
osebe, ki imajo diagnosticirano depresijo ter delodajalca, ki take osebe zaposlujeta.
V uvodu naloge je opisana depresija, njeni znaki in vrste. V naslednjem poglavju so prikazani
različni vidiki družbene vključenosti oseb z depresijo. Posebej je opisana socialna vključenost
oziroma izključenost in stigmatiziranost teh oseb. V tretjem poglavju so navedeni načini
zaposlovanja oseb s težavami v duševnem zdravju in državnega spodbujanja njihovega
zaposlovanja. Pri raziskavi je uporabljana metoda strukturiranega intervjuja. Ugotovitve
raziskave so potrdile, da so osebe z depresijo zaposlene na nižjih plačanih delovnih mestih, da
so težje zaposljive kot zdrave osebe in da je stigmatiziranost teh oseb še vedno prisotna.
Delodajalci so prepričani, da so taki ljudje manj učinkoviti in zanesljivi in so pogosto na
bolniškem dopustu, zato jih v času gospodarske krize ne zaposlujejo več. Možnost zaposlitve
takih oseb je socialno podjetništvo, ki predstavlja velik razvojni potencial v Sloveniji. Ključne besede: depresija, zaposlitev, socialna vključenost, stigma, socialno podjetništvo Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1008; Prenosov: 94 Celotno besedilo (1,11 MB) |
5. |