31. Prokrastinacija med študenti : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeAna Mirt, 2019, magistrsko delo Opis: Prokrastinacija je pogost in razširjen problem, povezan z vrsto negativnih rezultatov na
različnih življenjskih področjih, ki se pojavljajo, ko se ljudje soočajo z nalogami, ki jim niso
všeč in bi se jim radi izognili. Še posebno pogosta je pri študentski populaciji, ki največkrat
prokrastinira pri pisanju seminarskih nalog in pri učenju za izpit. Kljub temu da posamezniki
vedo, da jim prokrastinacija škoduje, si ne morejo pomagati in naslednjič znova prokrastinirajo.
Magistrska naloga raziskuje akademsko prokrastinacijo oz. prokrastinacijo med študenti. V
teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomembna področja prokrastinacije. Tako smo
opredelili, kaj prokrastinacija sploh je, kako se razlikuje od aktivne prokrastinacije in njeno
prevalenco. Opredelili smo tudi akademsko prokrastinacijo, kaj so morebitni vzroki zanjo in
kakšne so njene posledice. Zadnje poglavje pa je posvečeno morebitnim rešitvam oz. načinom,
kako prenehati s prokrastiniranjem. Drugi del oziroma empirični del magistrske naloge temelji
na kvalitativni raziskavi, s katero smo želeli ugotoviti, kako akademsko odlašanje vpliva na
študentovo študijsko uspešnost in kateri so glavni vzroki za odlašanje ter kakšne so njegove
posledice.
Rezultati, ki smo jih pridobili z intervjuji, so nam pokazali, da je prokrastiniranje kompleksen
problem, ki vključuje vrsto kognitivnih, vedenjskih in čustvenih komponent. Čeprav zaradi
prokrastiniranja študenti nimajo nujno slabšega študijskega uspeha, je vsem skupno, da trpijo
zaradi zaskrbljenosti, občutkov krivde ter višje ravni stresa. Ključne besede: prokrastinacija, študenti, stres, motivacija, učenje, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1159; Prenosov: 185 Celotno besedilo (787,25 KB) |
32. Analiza oblik pomoči za starše otrok s specifičnimi učnimi težavami : diplomska nalogaUrška Petak, 2020, diplomsko delo Opis: Specifične učne težave (SUT) pri učencih so v porastu. Otrok s posebnimi potrebami, kamor
po opredelitvi Zakona o osnovni šoli (11. člen) spadajo tudi otroci s specifičnimi učnimi
težavami, potrebuje jasno in močno podporo staršev oziroma skrbnikov. V procesu pomoči
otroku in soočanju s svojimi stiskami starši največkrat ostajajo sami, brez zadostne podpore.
V diplomski nalogi smo ugotavljali, kakšna je podpora staršem otrok s SUT. Raziskali smo,
kaj bi ti starši potrebovali, da bi lahko bolje podprli svoje otroke in se ob tem bolje soočili s
svojim doživljanjem stisk.
V teoretičnem uvodu so opisane značilnosti specifičnih učnih težav, njihova opredelitev skozi
zgodovino ter njihova umestitev in ureditev s pravnega vidika. Opisana je tudi ureditev in
obravnava SUT v Sloveniji ter primerjava s tujino.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo s pomočjo polstrukturiranih
intervjujev opravili med starši otrok s SUT.
Ugotovili smo, da podpora staršem sicer obstaja, a je v veliki meri prepuščena v presojo
posameznemu strokovnemu oziroma pedagoškemu delavcu. V osebno presojo je prepuščena
tudi odločitev za pridobivanje novih znanj s področja specifik otrok pri pedagoških in ostalih
strokovnih delavcih. Za nadzor nad usvajanji novih znanj ni odgovoren nihče. Podpora tudi ni
enakomerno in enakovredno omogočena vsem staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami.
Svetovalni centri so prezasedeni, strokovni delavci niso dostopni v vseh regijah. Tako ostaja
podpora staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami sistemsko slabo podprta,
neorganizirana in ni ponujena v enakomerni meri za vse starše. Ključne besede: specifične učne težave, primanjkljaji, učenje, oblike podpore, podpora staršem, usmerjanje, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1056; Prenosov: 129 Celotno besedilo (597,19 KB) |
33. Kognitivno-vedenjski coachnig [!] čustvene inteligence : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjePrimož Rakovec, 2015, magistrsko delo Opis: Kognitivno-vedenjski coaching predstavlja enega izmed načinov uporabe kognitivno-vedenjske terapije izven klinične prakse. Ker temelji na osnovnih predpostavkah kognitivno-vedenjske terapije, ocenjujemo, da gre za znanstveno utemeljen in strokoven proces učenja
klienta kako izboljšati učinkovitost v vsakodnevnem življenju.
V magistrski nalogi raziskujemo, ali je kognitivno-vedenjski coaching tudi učinkovit proces
učenja veščin čustvene inteligence. V teoretičnem delu s pomočjo podatkov, zbranih v
strokovni literaturi, najprej opišemo kognitivno-vedenjsko terapijo in coaching kot izvorno
podlago kognitivno-vedenjskega coachinga. V nadaljevanju predstavimo strukturo in modele
kognitivno-vedenjskega coachinga in modela čustvene inteligence. V zadnjem delu
teoretičnega dela magistrske naloge opišemo uporabo tehnik kognitivno-vedenjskega
coachinga za učenje posameznih veščin čustvene inteligence, opisanih v Bar-Onovem modelu
čustvene inteligence. Izpostavimo tudi odnos med klientom in coachem kot zelo pomembnim
predpogojem uspešnosti procesa učenja in možne ovire na strani klienta, ki se lahko pojavijo
v procesu učenja. V empiričnem delu naloge predstavljamo rezultate, zbrane s
polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore šestih klientk, ki so se
udeležile kognitivno-vedenjskega coachinga čustvene inteligence. Analiza predstavljenih
rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in podvprašanji, ki so
potrdili našo domnevo, da je učinkovitost kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje veščin
čustvene inteligence visoka, da je klientu v pomoč pri prepoznavi negativnih nezdravih čustev
in pri razvijanju racionalnih vedenjskih vzorcev. Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, psihično nasilje, tehnike, učinkovitost, coaching, učenje, čustvena inteligenca Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1154; Prenosov: 96 Celotno besedilo (893,75 KB) |
34. Razvoj zaposlenih na področju evropske kohezijske politike na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, s poudarkom na izobraževanju in usposabljanju : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeNataša Koprivec, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga v samem začetku predstavi delovanje evropske kohezijske politike,
Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, preko katerih Evropska Unija omogoča
enakovreden razvoj vseh držav članic. Iz vidika obravnavane teme, so Strukturni skladi
bistveni za razvoj zaposlenih, saj se preko slednjih vlaga v človeški kapital, spodbuja
izobraževanja ter vseživljenjsko učenje, kar postaja ključni element hitro razvijajoče se
sodobne družbe. Magistrska naloga zajema teoretične opredelitev ključnih pojmov iz področja
izobraževanja, kot na primer znanje, izobraževanje in usposabljanje ter vloge zaposlenih v
organizaciji, opis sistema izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, raziskovanje
izobraževalnih potreb, načrtovanje in programiranje ter organizacija in izvedba izobraževanja
itd. Ob enem pa zajema tudi lastno raziskavo opravljeno med zaposlenimi na področju
Evropske kohezijske politike na primeru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, katere
glavni namen je analiza stanja sistema razvoja kadra zaposlenega na področju evropske
kohezijske politike. Ključni cilji raziskave so ugotoviti želje in motivacijo zaposlenih na
področju evropske kohezijske politike po izobraževanjih in usposabljanjih, ugotoviti trenutno
stanje politike izobraževanja in usposabljanja na področju evropske kohezijske politike ter
ugotoviti načine vrednotenja izobraževanja in usposabljanja zaposlenih na področju evropske
kohezijske politike na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Hkrati želimo z
raziskavo ugotoviti, ali v sistemu izobraževanj in usposabljanj obstajajo morebitne
nepravilnosti ter podati predloge za razrešitve le teh. Ključne besede: izobraževanje, usposabljanje, učenje, znanje, razvoj zaposlenih Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 979; Prenosov: 54 Celotno besedilo (724,18 KB) |
35. |
36. |
37. |
38. |
39. |
40. |