71. Računalniško opismenjevanje v mehanizmu izboljšave kakovosti življenja starostnikov v Mestni občini Ljubljana : magistrska nalogaMiša Zidar, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga vsebuje raziskovalno delo na področju izboljševanja kakovosti življenja starostnikov z udeležbo na računalniških tečajih, ki jih brezplačno organizira Mestna občina Ljubljana, z namenom računalniškega opismenjevanja starostnikov. V današnjem času je to koncept vseživljenjskega učenja. V teoretičnem delu smo opredelili starostno skupino, s katero smo izvedli raziskavo ter izpostavili izboljševanje kakovosti njenega življenja z udeležbo na računalniških tečajih in posledično zviševanje računalniške pismenosti ter druženja s sovrstniki. Nato sledi metodologija, kvalitativna analiza vsebine in predstavitev rezultatov. Opravili smo skupinski intervju, pri katerem smo se osredotočili na pripovedovanje udeležencev, ki so določenim stvarem, dogodkom in okoliščinam, na podlagi svojih izkušenj pripisovali določen pomen. Računalniško opismenjevanje starostnikov je eden izmed posameznih delov vseživljenjskega učenja, ki jim daje občutek samostojnosti v svetu informacijsko komunikacijskih tehnologij.
Ključne besede: starostniki, kakovost življenja starostnikov, socialna opora, računalniško opismenjevanje starostnikov, vseživljensko učenje
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 3254; Prenosov: 152
 Celotno besedilo (640,46 KB) |
72. Uvrščanje in diskretizacija mnogorazsežnih mikromrežnih DNA-podatkovij : doktorska disertacijaAndrej Kastrin, 2015, doktorska disertacija Opis: Tehnologija DNA-mikromrež je danes dostopna v vsakem bolje opremljenem biomedicinskem laboratoriju. Kljub dovršenosti postopkov je statistična analiza mikromrežnih DNA-podatkovij za statistika še zmeraj velik izziv. Mikromrežno podatkovje opišemo z matriko razsežnosti n p, kjer se vrstice matrike nanašajo na posamezne primere, stolpci pa na proučevane gene. Velja, da je n << p. Na osnovi analize geometrijskih lastnosti mnogorazsežnih podatkovnih objektov lahko pokažemo, da je v tem primeru podatkovni prostor zelo redek. Fenomenu praznega prostora se poskušamo izogniti z uporabo metod za krčenje podatkovne strukture. Empirična evidenca razkriva, da na področju statistične analize mikromrežnih DNA-podatkovij sistematična raziskava, ki bi proučevala vpliv metod za krčenje podatkovnih struktur, še ni bila opravljena. Prav tako ostaja odprto vprašanje smiselnosti diskretizacije mikromrežnih podatkov. V doktorski nalogi smo obravnavali tri problemske naloge. V prvem sklopu eksperimentov smo proučili kakovost različnih klasifikatorjev v nalogi uvrščanja primerov v dva vnaprej podana razreda. Uporabili smo nekatere najpogosteje uporabljene metode, kot so nevronske mreže, metoda najbližjih sosedov, klasifikacijska drevesa s slučajnimi gozdovi, metoda podpornih vektorjev, logistična regresija s kaznijo ter tri izpeljanke linearne diskriminantne analize (Fisherjeva, klasična in diagonalna). V drugi problemski nalogi smo analizirali vpliv metod za krčenje števila razsežnosti na uvrščanje. Podrobno smo proučili vpliv analize glavnih komponent in metode delnih najmanjših kvadratov na kakovost uvrščanja. V tretjem sklopu smo se ukvarjali s proučevanjem vpliva diskretizacije neodvisnih spremenljivk na uvrščanje. V analizo smo vključili nekatere najpogosteje uporabljene algoritme diskretizacije, kot so metode enake širine intervalov, enake zastopanosti intervalov, 1R, MDLP in ChiMerge. Eksperimente smo izvedli nad 37 realnimi DNA-podatkovji. Vpliv metode uvrščanja in izbire spremenljivk smo ovrednotili tudi nad sintetičnimi podatki. Izbor parametrov uvrščanja in ovrednotenje kakovosti uvrščanja smo opravili po shemi prečnega preverjanja. Kakovost smo izrazili s štirimi merami: točnostjo uvrščanja, občutljivostjo, specifičnostjo in ploščino pod ROC-krivuljo. Pri uvrščanju realnih mikromrežnih podatkovij se najbolje odreže logistična regresija s kaznijo, najslabše pa nevronske mreže. Nad sintetičnimi podatkovji po kakovosti izstopa metoda podpornih vektorjev. Med metodama krčenja podatkovne matrike glede na kakovost uvrščanja ni statistično značilnih razlik (z izjemo ploščine pod ROC-krivuljo). Med metodami diskretizacije se glede na uvrščanje najbolje odrežeta metodi MDLP in ChiMerge. Po našem védenju in dostopni empirični evidenci gre za prvo raziskavo na tako velikem številu mikromrežnih podatkovij.
Ključne besede: računska statistika, biostatistika, bioinformatika, strojno učenje, analiza DNA-mikromrež, uvrščanje podatkov, diskretizacija spremenljivk
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2018; Ogledov: 3037; Prenosov: 152
Celotno besedilo (2,87 MB) |
73. Razvoj programske opreme za eksperimentalno merjenje kolektivnega znanja : diplomska nalogaNeža Plut, 2015, diplomsko delo Opis: Pojem »crowdsourcing« označuje vrsto aktivnosti, v katerih sodeluje množica ljudi z namenom reševanja širšega problema. Gre za netradicionalno metodo iskanja najboljše rešitve zastavljene naloge v skupini ljudi. Problem je javno dostopen na spletu v obliki odprtega klica in tako se njegovega reševanja lahko loti vsakdo. Posebnost tovrstnega reševanja nalog je, da se najboljša rešitev oblikuje v procesu komunikacije množice. Ena izmed oblik crowdsourcinga je kolektivno znanje oz. modrost množice, s katero smo se ukvarjali v diplomski nalogi. V teoretičnem delu smo raziskali, kaj je kolektivno znanje, kakšne vrste informacijskih sistemov, ki so namenjeni crowdsourcingu, poznamo, ter kateri so pogoji in dejavniki kolektivne inteligence. Glavni namen izdelka pa je bil v praktičnem delu izdelati programsko opremo, s katero bi kasneje eksperimentalno poskušali izmeriti, kako se spreminja kolektivno znanje s spreminjanjem števila sodelujočih pri reševanju.
Ključne besede: množičenje, kolektivno znanje, kolektivna inteligenca, množica, sodelovanje, učenje, spletna aplikacija
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2018; Ogledov: 2831; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,11 MB) |
74. Razvoj in prihodnost evropskega delovnega prava s poudarkom na modelu prožne varnosti : magistrsko deloAlenka Fic, 2009, magistrsko delo Ključne besede: prožna varnost, trg dela, fleksibilnost, varnost, vseživljenjsko učenje, Evropska unija, delovno pravo, socialna varnost
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2018; Ogledov: 2808; Prenosov: 136
Celotno besedilo (2,37 MB) |
75. Interaktivno učenje in urjenje z multimedijskimi sistemi : magistrska nalogaAndi Jambrošić, 2011, magistrsko delo Opis: Sodobno izobraževanje zahteva uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v pedagoškem procesu kot posredno sredstvo za razvoj informacijske družbe. Osnovne šole v Sloveniji sledijo najnovejšim trendom e-izobraževanja, kar se v zadnjih letih kaže v obliki uvajanja izobraževanja na daljavo in ima obliko uporabe spletnih učilnic, napolnjenih z multimedijskimi vsebinami. V nalogi bo razložena razlika med e-izobraževanjem in izobraževanjem na daljavo ter pokazan potek nastajanja le-tega. Prikazano bo, kako lahko osnovne šole ob pomoči E-šolstva na enostaven način vzpostavijo kvalitetno virtualno učno okolje. V empiričnem delu bo s pomočjo statističnih analiz s podatki, ki so pridobljeni s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, preverjena učinkovitost uporabe spletnih učilnic v pedagoškem procesu na osnovnih šolah. Rezultati potrjujejo dobro učinkovitost spletnih učilnic, ki posredno pripeljejo do povečanja uspeha učencev.
Ključne besede: e-izobraževanje, izobraževanje na daljavo, multimedijski sistemi, interaktivno učenje, spletne učilnice, Moodle
Objavljeno v ReVIS: 08.08.2018; Ogledov: 3343; Prenosov: 149
Celotno besedilo (7,49 MB) |
76. E-izobraževanje : izziv učeči se družbi in priložnost za razvoj posameznikaKarmen Levak, 2012, magistrsko delo Opis: Spremembe zaradi razvoja informacijsko komunikacijske tehnologije hkrati sprožajo spremembe v družbi, med drugim postaja izziv tudi v drugačen način pridobivanja znanja oziroma informacij. Z pričujočo nalogo smo želeli oblikovati strukturirano bazo znanja, s pomočjo katere bo možno izbran program e-izobraževanja kritično oceniti ter opozoriti na pomanjkljivosti. Prilagajanje in slednje izobraževalnih institucij drugačnemu načinu sprejemanja informacij (še posebno prihodnjih generacij) postaja izziv izobraževalnim institucijam. Rešitev je med drugim v kreiranju novih storitev na področju e-izobraževanja, katere morda še slutimo ne. Z novimi storitvami se bo e-izobraževanje prilagajalo potrebam učečega in s tem nudilo priložnosti za razvoj posameznika, ki bo lahko na osnovi pridobljenih informacij ustvarjal novo znanje kot podlago za lastne inovativne rešitve.
Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradiva, e-učenje, tutor, net-generacija
Objavljeno v ReVIS: 08.08.2018; Ogledov: 3425; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,96 MB) |
77. Izobraževanje zaposlenih : diplomsko deloMaja Čeh, 2012, diplomsko delo Ključne besede: usposabljanje, učenje, razvoj zaposlenih, izobraževanje, znanje, kompetence, izobraževalni cilji, oblike usposabljanja, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2018; Ogledov: 2773; Prenosov: 191
Celotno besedilo (887,31 KB) |
78. |
79. |
80. |
