Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrsko delo v uvodnem delu predstavi metodologijo dosedanjih tujih raziskav in metodologijo raziskovalne skupine za raziskovanje ideologije na slovenskem ustavnem sodišču. Nato se usmeri v poglobljeno analizo pritrdilnih in odklonilnih ločenih mnenj vseh sestav slovenskega ustavnega sodišča za obdobje od osamosvojitve Republike Slovenije leta 1991 pa vse do leta 2016. Največ, 44,3 % nesoglasnih odločb, je bilo v prvem raziskovalnem obdobju, od leta 1993 do leta 1997. V tem obdobju so ustavni sodniki najmanj enotni pri svojih odločitvah. Razlog zato lahko najdemo v tem, da je to obdobje tik po osamosvojitvi Slovenije; ustavno sodišče se je reorganiziralo in postavilo na novo, kar je imelo zagotovo posledice tudi v sami strukturi odločanja ustavnih sodnikov. Drugo opazovano obdobje med leti 2002 in 2006 pokaže že malce drugačen slog odločanja ustavnih sodnikov. Izmed 860 odločitev, ki smo jih analizirali, se ustavni sodniki v tisti sestavi niso strinjali v 21,2 % primerov. V zadnjem opazovanem obdobju, med leti 2011 in 2016, smo v našem vzorcu analize odločb pregledali 417 odločitev, v katerih se ustavni sodniki niso strinjali v 29 % primerov. Tako lahko zaključimo, da se je krivulja nestrinjanj v prvem obdobju najprej dvigala, v drugem obdobju se je pričela spuščati, saj je bilo nestrinjanj manj, v zadnjem obdobju pa se je spet začela dvigati. Pritrdilna in odklonilna ločena mnenja natančno pokažejo ideološko usmerjenost posameznega ustavnega sodnika. Z ločenimi mnenji je ustavnim sodnikom omogočeno, da lahko še dodatno izrazijo strinjanje ali pa nestrinjanje z določeno odločbo ustavnega sodišča oz. posameznim stališčem, ki ga je v dotični zadevi zavzela večina ustavnih sodnikov.
Ključne besede: ustavni sodniki, ideologija, sodniška ideologija, ustavno sodišče, sodstvo, raziskava ideologije
Objavljeno v ReVIS: 04.02.2022; Ogledov: 833; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Evropsko komisija za demokracijo skozi pravo ali Beneško komisijo je 10. maja 1990 ustanovil odbor ministrov Sveta Evrope. Je posvetovalni organ Sveta Evrope za ustavnopravna vprašanja. Njen temeljni akt je statut. Temeljna delovna področja so demokratičnost institucij in temeljne človekove pravice ter svoboščine; ustavno sodstvo; volitve; referendumi in politične stranke. Trenutno šteje 61 držav članic. Stalni kraj zasedanja so Benetke, medtem ko je sedež sekretariata v Strasbourgu. Komisija se sestaja štirikrat letno na plenarnem zasedanju. Sestavljata jo po en član ter nadomestni član iz vsake države članice in sta imenovana za dobo štirih let. Gre za neodvisne strokovnjake z mednarodnimi izkušnjami pri delovanju v demokratičnih institucijah. Predsedstvo Komisije se izvoli izmed vseh članov za obdobje dveh let. Glavna dejavnost Beneške komisije je priprava mnenj v skladu z njenimi pooblastili na zahtevo države članice, organov Sveta Evrope in mednarodne organizacije. Mnenja niso pravno zavezujoča, vendar predstavljajo določen pravni standard za državo. Mnenja imajo pomemben vpliv na delovanje Evropskega sodišča za človekove pravice, saj to v svojih sodbah pogosto citira mnenja Komisije. Raziskovalne metode, ki sem jih uporabila, so zgodovinska metoda, primerjalna metoda, metoda analize, induktivna metoda in metoda študije primera.
Ključne besede: ustavno sodstvo, pravna država, demokratičnost
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2020; Ogledov: 2463; Prenosov: 252
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: ustavno sodstvo, 1963-2011, ustavne pritožbe, ustavne pobude, razbremenitev, Lukenda
Objavljeno v ReVIS: 02.08.2018; Ogledov: 2325; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,39 MB)