1. Razvoj instituta pravnega interesa v ustavnosodnem postopku : magistrsko deloJan Dujić, 2023, magistrsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut pravnega interesa v ustavo-sodnem postopku oziroma dosedanji razvoj tega pravnega instituta v Sloveniji, delno pa je podan tudi primerjalni vidik obravnavanega vprašanja v nekaterih državah, ki so primerljive s Slovenijo. V slovenskem pravnem sistemu je ta institut pomemben predvsem zato, ker že Ustava Republike Slovenije določa, da se postopek ustavnosodne presoje predpisov lahko začne na podlagi zahteve oziroma na podlagi pobude (162. člen). Ključni problem, ki sem ga v tej zvezi raziskoval je, kako je Ustavno sodišče Republike Slovenije v preteklosti in kako danes obravnava procesne predpostavke za sprožitev postopka ustavno-sodne presoje glede na izjemno obremenjenost tega sodišča. Pri tem je ključnega pomena dejstvo, da se pri tem vprašanju srečujeta dve pomembni pravni dobrini: na eni strani pravica različnih strank (tudi fizičnih oseb) do ustavno-sodnega varstva pravic, na drugi strani pa omejena možnost Ustavnega sodišča, da obravnava prav vse zahteve in pobude v postopku ustavno-sodne presoje. Preobremenjenost ustavnih sodnikov bi namreč lahko povzročila prav nasproten učinek – in bi zaradi včasih bagatelnih zadev lahko ostala nerešena nekatera pomembna pravna vprašanja (ali pa bi se vsaj bistveno zamujalo z reševanjem pomembnih pravnih vprašanj).
Ključne besede: Ustavno sodišče, ustavna pravica, ustavnost in zakonitost, pravni interes, ustavno-sodni postopek, zahteva za sprožitev postopka, pobuda za sprožitev postopka, abstraktna in konkretna kontrola ustavnosti, procesna predpostavka, procesna legitimacija
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 371; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (744,37 KB) |
2. Mednarodna primerjava interventnih ukrepov na področju omejevanja človekove pravice do zbiranja in združevanja – epidemija COVID-19 : magistrsko deloBoris Obolnar, 2023, magistrsko delo Opis: Leto 2020 se je v svetovno zgodovino zapisalo kot leto pandemije virusa SARS-CoV-2, ki povzroča nalezljivo bolezen COVID-19. V Sloveniji je bila 12. marca prvič v slovenski zgodovini razglašena epidemija. V tem času je v državi vladalo izredno stanje, čeprav uradno nikoli ni bilo razglašeno. Pandemija je močno vplivala na uživanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic po svetu. Države so bile pri spopadanju s koronakrizo primorane sprejemati interventne ukrepe za zaščito življenja in zdravja ljudi. Namen pričujočega dela je bil sistematični pregled ter analiza ukrepov vlade Republike Slovenije (RS) za zajezitev in omilitev posledic epidemije na področju omejevanja pravice do zbiranja in združevanja, zlasti v prvem in drugem epidemiološkem valu. Za proučevanje problema smo uporabili kvalitativne metode družboslovnega raziskovanja in metodo mednarodne primerjave. S pomočjo slednje smo ukrepe RS primerjali z ukrepi Zvezne Republike Nemčije, Republike Avstrije in Kraljevine Švedske. Želeli smo raziskati njihovo ustavnost, učinkovitost ter vplive, ki jih prinašajo za družbo in gospodarstvo. Ukrepi so imeli v primerjanih državah pozitivne, kot tudi negativne vplive. Sprejemanje ukrepov je v državah privedlo do polemik glede demokracije in vladavine prava. S strani ustavnih sodišč so bile ugotovljene nekatere neskladnosti ukrepov z ustavami. Rezultati dela bodo prispevali k ozaveščanju o problematiki, ki je nastala kot posledica epidemije in sprejetih ukrepov v RS in mednarodnem prostoru; pripomogli bodo k jasnejšemu pogledu na ustavnost, učinkovitost ter vpliv ukrepov, odkrivanju najranljivejših družbenih skupin in panog v tem času ter služili kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje na obravnavanem področju.
Ključne besede: COVID-19, epidemija, pandemija, človekove pravice, svoboda gibanja, zbiranje in združevanje, interventni ukrepi, ustavnost, učinkovitost, mednarodna primerjava
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 621; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,93 MB) |
3. Nadomestilo volilnih komisij za opravljanje dela na volitvah, nadomestilo ali zgolj nagrada? : magistrsko deloNika Lončar, 2022, magistrsko delo Opis: Volitve so instrument, ki državljanom daje možnost demokratične izbire političnih odločitev. Z izvolitvijo svojih predstavnikov na volitvah ljudstvo vlada. Tako izbira volilnega sistema v določeni državi bistveno vpliva na učinkovito delovanje in samo legitimnost posameznega političnega sistema. Volilni sistemi so razdeljeni na tri ključne: večinski volilni sistem, proporcionalni volilni sistem in polproporcionalni volilni sistem. V Sloveniji smo se po osamosvojitvi odločili (zakonodajalec) za proporcionalni volilni sistem. Tako razdelitev mandatov v Državnem zboru poteka na dveh ravneh: na ravni volilnih enot in na ravni celotne države. V magistrskem delu smo skušali analizirati volilni sistem v Sloveniji in v nekaterih državah Evropske unije (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Hrvaška, Češka, ZR Nemčija) ter naredili primerjavo. Analizirali smo tudi sodno prakso na teh področjih in skušali prikazati, kje prihaja do pravnih sporov. Na podlagi teoretičnih izhodišč različnih avtorjev smo pripravili anketni vprašalnik in opravili kvantitativno raziskavo. Z analizo smo ugotavljali, kako člani OVK in VKVE za opravljanje dela na volitvah jemljejo plačilo, kot nadomestilo ali zgolj nagrado in kaj jih pri tem motivira. V raziskavi je sodelovalo 121 anketirancev. Ugotovili smo povezanost med motivacijo in višino nadomestila. Prav tako je iz odgovorov anketirancev razvidno, da plačilo jemljejo bolj kot nadomestilo in manj kot nagrado. V zaključnem delu smo podali predlog izboljšav z vizijo morebitnih prihodnih dogodkov na področju demokracije.
Ključne besede: demokracija, ustavnost, zakonitost, človekove pravice in svoboščine, volitve, volilna pravica, demokratični volilni standardi
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 596; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,12 MB) |
4. Ustavnost severnega in južnega Cipra ter zgodovina njune ustavnosti : diplomsko deloTeja Kavčič Živec, 2020, diplomsko delo Opis: Ciper se nahaja na stičišču treh celin in je eden izmed najmanjših otokov v SV Sredozemlju. Skozi različna obdobja so otoku vladala različna ljudstva-od Asircev, Egipčanov, Perzijcev do Otomanov, kasneje so si otok prilastili še Britanci. Pod britansko oblastjo je ostal vse do leta 1960, ko je otok postal republika. Ciper nima burne le zgodovine, nič drugačna ni tudi sedanjost. Ciper predstavlja enega najdaljših svetovnih konfliktov. Iskanje rešitev ciprskega vprašanja predstavlja izziv tako za sprti strani kot tudi za mednarodno skupnost. Pogajanja za združitev severnega in južnega dela Cipra, ki so se pričela že leta 1975, so do leta 2004 prinesla 5 resnejših poskusov združitve. Med različnimi idejami in načrti je največ upov obetal načrt generalnega sekretarja ZN Kofi Annana. Diplomsko delo nam osvetli zgodovinska obdobja otoka Cipra, od prvotnih naseljencev v zgodnjem neolitskem obdobju, vladanja različnih ljudstev do osvoboditve izpod britanskega jarma kolonializma, ustanovitve Republike Ciper in delitve otoka na severni in južni del. Poleg orisa nastanka dveh držav: Republike Ciper in Turške republike Severni Ciper so predstavljeni tudi poskusi združitve dveh sprtih strani, pri katerih so etična nesoglasja vodila v globok in trajen konflikt, ki ga poznamo pod imenom ciprski konflikt ali ciprsko vprašanje.
Ključne besede: ustavnost, zgodovina Cipra, doktrina nujnosti, ciprski konflikt, Kofi Annan
Objavljeno v ReVIS: 09.12.2020; Ogledov: 1650; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,09 MB) |
5. Razvoj ameriške ustavnosti : diplomsko deloAnastasia Lugovskaya, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava okoliščine, pri katerih je prišlo do nastanka in oblikovanja ustave ZDA v takšni obliki, v kakršni jo poznamo danes. Ker razvoj ustave predvsem apelira k dejstvom in dejanjem iz preteklosti, večji obseg te naloge predstavlja zgodovinski pregled oziroma opisovanje in analiza dogodkov v zgodovini ZDA, ki so pripeljali ali vplivali na oblikovanje ustave ZDA. Namen diplomske naloge je torej ugotoviti okoliščine nastanka in razvoja ameriške ustavnosti, njeno izoblikovano naravo ter njen vpliv na zvezni in državni pravni sistem ZDA. Na podlagi tega lahko opredelimo cilje diplomske naloge. Ti so namreč: 1) opredeliti okoliščine, ki so pripeljale do sprejema ustave; 2) spoznati miselnost avtorjev ustave 3) razkriti in analizirati glavne določbe ustave; 4) analizirati razvoj ustave od 18. stoletja naprej (tukaj je mišljena analiza amandmajev, ki so hkrati izraz in dokaz razvoja ustave); 5) predstaviti karakteristiko sodobne ustavnosti ZDA. Metodološka osnova raziskovanja so induktivno-deduktivna metoda, metoda analize, deskripcije in kompilacije. Diplomska naloga je razdeljena na štiri poglavja. Prvo poglavje se nanaša na opis nastanka ZDA kot ločene države in pretvarjanja v konfederacijo. Drugo poglavje vključuje postopek priprave in oblikovanja štirih členov ustave, ki so temeljni del državnega dokumenta. Temu sledi strukturna karakteristika in analiza členov ustave, vključno z dodatnimi členi, sprejetimi od 18. stoletja do danes. Zadnje poglavje predstavlja analizo vloge ustave v pravnem sistemu oziroma kako ustava vpliva na pravni red ZDA.
Ključne besede: ustave, ratifikacija, pravni red, Združene države Amerike, ameriška ustavnost, federalizem, demokracija, ustavno pravo
Objavljeno v ReVIS: 03.04.2019; Ogledov: 2970; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,01 MB) |
6. Nemška, avstrijska in luksemburška ustavnost : magistrsko deloDavid Podrzavnik, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bomo predstavili razvoj ustavnega prava Zvezne republike Nemčije in Avstrije ter Velikega vojvodstva Luksemburg vse do današnjega dne. Pri tem bomo naredili makroprimerjavo, pri kateri se ne bomo osredotočali le na posamezne težave/rešitve, ampak bomo predstavili ključne elemente ustavnosti. Na primeru Zvezne republike Nemčije bomo ponazorili njen ustavni pravni red, ki je pomembno vplival na oblikovanje veljavne nemške ustave. Predstavili bomo nemški ustavni razvoj in kako se je ta pod vplivom gibanj v drugih državah postopoma začel odvijati v Nemčiji. Pri tem bomo na kratko opisali zgodovino Svetega rimskega cesarstva, Prusije, Frankfurtske ustave, Nemškega tretjega rajha, Weimarske republike, Nemške demokratične republike in Zvezne republike Nemčije ter razvoj političnega sistema in predstavili predpise, ki urejajo državno ureditev, ter pravice, ki so bile zagotovljene v ustavi. Pri tem bomo podali več informacij o organih, ki vplivajo na zakonodajo in ustavne norme, ter o pomembnih ustavnih normah posameznih držav. Nadalje bomo opisali bogat ustavni razvoj Zvezne republike Avstrije. Začeli bomo z njeno zgodnjo ustavno pravno zgodovino v 18. stoletju (leta 1713), nato pa bomo prešli na reforme avstrijskega cesarstva in vzroke zanje. V poglavjih bomo na kratko predstavili Pillersdorfsko ustavo in nato še ustavo, ki ji je sledila, tj. Kroměřížško ustavo. Preučili bomo ustavni predlog oziroma njegove rešitve za težave, ki so jih zaznavali pisci ustave. V nadaljevanju bomo navedli pomembne elemente marčevske ustave, silvesterski in februarski patent ter oktobrsko diplomo. Nato bomo predstavili vsebino decembrske, začasne in marčevske ustave. Analizirali bomo senžermensko mirovno pogodbo, razloge, zakaj je nastala in njeno vsebino. Nato bomo obravnavali ustavo iz leta 1920 in njeno novelo iz leta 1929. Na koncu bomo orisali zgodovino in razvoj države Luksemburg ter njeno ustavno zgodovino. Tudi pri poglavjih o Luksemburgu bomo predstavili zgodovino države in nato opisali začetek Luksemburga kot samostojne države. Ker luksemburška ustava velja že več kot sto let, bomo v tem poglavju, poleg težav, s katerimi se je novonastala država takrat soočala, njen politični sistem, sodno vejo oblasti in organov, ki vplivajo na zakonodajo; bomo podrobneje obravnavali tudi ustavne spremembe. Nova ustava doslej ni bila sprejeta, je bila pa sedanja ustava večkrat spremenjena. V magistrskem delu bomo analizirali nekatere sodne prakse ustavnega sodstva, ki so povezane s predstavljenim členom, in na koncu dela bomo v posebnem poglavju predstavili sodnih praks ustavnega sodstva in Evropskega sodišča za človekove pravice.
Ključne besede: ustave, ustavnost, Luksemburg, Nemčija, Avstrija, primerjalno ustavno pravo, ustavno pravo
Objavljeno v ReVIS: 12.03.2019; Ogledov: 2703; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,41 MB) |
7. |
8. |
9. Pristojnosti ustavnega sodišča : magistrsko deloJanez Dagarin, magistrsko delo Ključne besede: ustavno sodišče, Zakon o ustavnem sodišču, ustavnost, zakonitost, ustavna pritožba, zahteva, Ustava RS, pristojnost, presoja, odločba, tehnike odločanja, pobuda
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2018; Ogledov: 3215; Prenosov: 173
Celotno besedilo (1014,07 KB) |
10. |
