21. Socialna aktivacija kot priložnost za ponovno vključitev prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela : magistrsko deloAna Delišimunović, 2023, magistrsko delo Opis: Socialna aktivacija obravnava zelo aktualno problematiko naraščanja dolgotrajne brezposelnosti, ki je značilna tako za slovenski kot evropski trg dela. Na ravni Evropske unije so bile sprejete različne strategije za aktivno vključevanje dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela. V magistrski nalogi smo analizirali domačo in tujo strokovno literaturo s področja socialne varnosti, položaja dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči ter ukrepov, katerih so se pri reševanju težav na področju zmanjševanja dolgotrajne brezposelnosti posluževale Slovenija, Irska, Nizozemska in Norveška. Osnovni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšne so razlike v zagotavljanju socialne varnosti preko sistemov socialnih pomoči osebam, ki so dalj časa oddaljene od trga dela v Sloveniji, na Nizozemskem, Norveškem in Irskem. Obravnavane države so s socialno aktivacijskimi programi pomagale različnim ciljnim skupinam, ki so najbolj oddaljene od trga dela. V Sloveniji so v okviru pilotnega projekta socialne aktivacije, ki poteka od leta 2017 pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ciljna skupina dolgotrajno brezposelne osebe in dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoči. Cilj projekta je povečati socialno vključenost, opolnomočenje in motiviranje udeleženih za zaposlitev. Raziskali smo tudi primere dobrih praks programov socialne aktivacije v ostalih obravnavanih evropskih državah. Na Irskem so bili ustanovljeni lokalni skupnostni razvojni programi, ki so se izvajali preko lokalnih razvojnih podjetij. Na Norveškem so v okviru Norveške uprave za delo in socialno skrbstvo združili socialnovarstvene službe, zavod za zaposlovanje in nacionalno zavarovalno službo. Socialna aktivacija na Nizozemskem pa je potekala kot večnivojski proces, ki naj bi omogočil napredovanje uporabnikov po šeststopenjski integracijski lestvici. Raziskava je uporabna, ker prikazuje primerjavo štirih držav in izvedbo socialne aktivacije v posamezni državi. Ključna omejitev programov socialne aktivacije tako v Sloveniji kot v ostalih obravnavanih državah se nam zdi, da je ta, da države niso v zadostni meri razvile sistemskih rešitev za prehod udeležencev v raznovrstne oblike zaposlitev.
Ključne besede: socialna aktivacija, socialna izključenost, denarna pomoč, brezposelnost, socialna varnost
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 590; Prenosov: 64
 Celotno besedilo (1,53 MB) |
22. |
23. Informacijska varnost v podjetju s finančnega vidikaBlaž Benčina, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena tematika informacijske varnosti. Namen izdelave magistrskega dela je bil raziskati, opredeliti nivo informacijske varnosti v Sloveniji. Predstavljene so dobre in slabe prakse informacijske varnosti v Sloveniji, prav tako pa tudi priporočila, kako zagotoviti vsaj zadovoljiv nivo. Tako lahko rečemo, da je magistrsko delu obenem tudi vodnik, ki pomaga podjetjem v težnji po višji informacijski varnosti.
Ključne besede: INFORMACIJSKA VARNOST V PODJETJU S FINANČNEGA VIDIKA
Objavljeno v ReVIS: 11.03.2023; Ogledov: 422; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,46 MB) |
24. |
25. Postopek odmere pokojnine na podlagi mednarodnega prava : magistrsko deloBarbara Burić, 2022, magistrsko delo Opis: Socialno zavarovanje predstavlja enega izmed temeljnih področij vsake socialne države, ki posamezniku daje določeno mero socialne varnosti v različnih življenjskih obdobjih. Prost pretok delovne sile med državami simbolizira svoboščino današnjega časa. Za njegovo učinkovito izvedbo pa se morajo države med seboj povezovati, da posamezniku zagotovijo te pravice tudi na mednarodni ravni. Tema socialnega zavarovanja je pomembna, tako z vidika znanstvenega kot praktičnega pomena za vsakega posameznika, ko se z njo sreča. Magistrsko delo predstavlja prispevek, ki je lahko vsem, predvsem pa zaposlenim izven svoje domovine, v pomoč pri razumevanju in urejanju svojih pravic iz pokojninskega zavarovanja. V svojem delu z
uporabo zgodovinske, analitične, deskriptivne, primerjalne in teoretične metode pregledno in strnjeno ugotavljam vplive mednarodnega povezovanja na primeru odmere starostne pokojnine. Po uvodnem delu sledi zgodovinski pregled socialnega zavarovanja na nacionalni in mednarodni ravni. V drugem sklopu se posvečam veljavni slovenski zakonodaji z vidika osnovnih pravic iz obveznega zavarovanja. V osrednjem delu obravnavam meddržavna povezovanja sistemov, bodisi na podlagi dvostranskih povezovanj kot tudi na najširši način, ki ga predstavlja uredbena ureditev koordinacije sistemov socialne varnosti v z vidika odmero pokojnine. V raziskovalnem delu je na podlagi primerov predstavljena odmera starostne pokojnine po slovenski pokojninski zakonodaji v vseh svojih vidikih ne glede na to, ali gre za dobo, dopolnjeno v Sloveniji, državi članici EU in EGS, državi pogodbenici ali tretji državi. Nazadnje v zaključku zajemam najpomembnejše ugotovitve raziskave.
Ključne besede: socialna varnost, starostna pokojnina, pokojninska doba, dvostranski sporazumi, koordinacijske uredbe, Evropska unija, socialne pravice
Objavljeno v ReVIS: 26.01.2023; Ogledov: 606; Prenosov: 32
Celotno besedilo (790,96 KB) |
26. |
27. |
28. |
29. |
30. Učinkovitost omejevalnih ukrepov Evropske unije za preprečevanje kibernetskih napadov : magistrsko deloAnamarija Klemenčič, 2022, magistrsko delo Opis: Kibernetski napadi v zadnjih letih predstavljajo vse večji globalni problem, zato je Evropska unija leta 2019 sprejela omejevalne ukrepe za preprečevanje kibernetskih napadov, s katerimi skuša omejiti nevarnost kiberkriminala v državah članicah. Magistrsko delo opredeljuje problematiko kibernetskih napadov na območju Evropske unije in skuša na podlagi različnih raziskovalnih metod določiti učinkovitost omejevalnih ukrepov, ki jih je Evropska unija sprejela zoper kibernetske napade. Teoretični del magistrskega dela posega predvsem po zgodovinski in deskriptivni metodi ter definira osnovne pojme in prikaže razvoj oziroma nastanek kibernetskih napadov in omejevalnih ukrepov v Evropski uniji. V raziskovalnem delu pa so z normativno analizo proučeni sekundarni pravni akti (s poudarkom na omejevalnih ukrepih), sprejeti za ohranjanje kibernetske varnosti. S primerjalnopravno metodo sta analizirana pravna sistema Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije na področju izvajanja omejevalnih ukrepov Evropske unije. Na koncu so določeni kriteriji oziroma merila, ki so v pomoč pri iskanju odgovora na ključno raziskovalno vprašanje. Ugotovitve glede učinkovitosti oziroma možnih izboljšav omejevalnih ukrepov Evropske unije so zbrane, predstavljene in ovrednotene v zaključku. Na podlagi izbranih meril je ugotovljeno, da omejevalni ukrepi Evropske unije vsebujejo nekatere pomanjkljivosti in nepopolnosti. Največji problem je izvajanje omejevalnih ukrepov v državah članicah, saj še vedno nista zagotovljena ustrezen nadzor in sodelovanje med državami članicami. Težave pa se pojavljajo tudi pri zagotavljanju učinkovitega sodnega varstva. V prihodnje bo zato treba graditi na izboljšanju pravnih aktov s slogovnega, pravnega, političnega in predvsem praktičnega vidika, kar lahko dosežemo z nadaljnjimi analizami in diskurzi. Magistrsko delo prispeva k nadgrajevanju in razvoju pravnih aktov Evropske unije in njihovemu učinkovitejšemu izvajanju. Raziskava lahko ključno prispeva k razumevanju nujnosti omejevalnih ukrepov za preprečevanje kibernetskih napadov, saj je področje kiberkriminala v pravni literaturi še dokaj neraziskano. Delo želi opozoriti na preteče kibernetske grožnje (npr. kibernetski terorizem in kibernetsko vojskovanje) in graditi na učinkovitosti sredstev, ki preprečujejo te grožnje.
Ključne besede: kibernetski napad, informacijski sistem, kibernetski kriminal, kibernetska varnost, Evropska unija, omejevalni ukrepi, skupna zunanja in varnostna politika
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2022; Ogledov: 690; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1018,70 KB) |
