71. Sodelovanje javnosti pri varstvu okolja : primer fracking v PomurjuHana Splichal, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni načini, kako lahko javnost sodeluje pri varstvu okolja, vloga, ki jo imajo pri tem nevladne organizacije, ter študija primera frackinga v Pomurju. Glavni namen diplomskega dela je analiza pravnih virov, ki določajo pogoje za sodelovanje javnosti pri izdajanju okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj, splošen pomen okoljske ozaveščenosti in sodelovanja javnosti za trajnostni razvoj, ugotovitev morebitnih posebnosti ter njihova pravna ureditev v Sloveniji. Posebna pozornost je posvečena delom nove protikoronske zakonodaje, kjer se ta dotika pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri okoljevarstvenih postopkih. Prav tako je analizirana sprememba v zakonu o ohranjanju narave glede pogojev za delovanje nevladnih prganizacij v javnem interesu. Diplomsko delo poskuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali je javnost dovolj vključena in upoštevana v postopkih varstva okolja. Seveda na to raziskovalno vprašanje ni enoznačnega odgovora, saj so v zakonih vse potrebne predpostavke za vključevanje javnosti ter za dostopnost informacij, vendar v praksi velikokrat niso upoštevane, še večkrat pa javnost teh možnosti niti ne izkoristi.
Ključne besede: nevladne organizacije, sodelovanje javnosti, varstvo okolja, okoljska ozaveščenost, fracking
Objavljeno v ReVIS: 31.12.2020; Ogledov: 1475; Prenosov: 92
 Celotno besedilo (634,96 KB) |
72. Kako izboljšati finančni položaj zdravstva v Republiki SlovenijiSabina Mars, 2020, diplomsko delo Opis: Finančni položaj zdravstva v Republiki Sloveniji je pomemben za vse nas. Boljši kot je finančni položaj zdravstva, večje in bolj kakovostne storitve lahko zagotavlja prebivalcem Slovenije. S pozitivnim poslovanjem lahko na primarnem nivoju zdravstvenega varstva (zdravstveni domovi in zdravstvene postaje), na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva (bolnišnice) in terciarnem nivoju zdravstvenega varstva (klinike in inšituti) zdravstvo zagotavlja boljšo opremo, večjo kadrovsko priskrbljenost, krajše čakalne dobe in bolj natančno in obsežno obravnavo vsakega posameznika.
Cilj diplomske naloge je bil analizirati vse tri ravni zdravstvenega varstva, kako se spopadajo s finančnimi težavami in katere finančne strategije uberejo za izboljšanje finančnega položaja. Po analiziranju vseh treh ravni je možno povzeti vse priporočljive strategije in jih strniti skupaj ter na tak način ugotoviti, katere so primerne in najučinkovitejše smernice za ohranjanje in izboljšanje financ na področju zdravstva v Republiki Sloveniji. Prav tako bo v diplomskem delu predstavljeno, s katero problematiko se najpogosteje zdravstvene ustanove srečujejo na področju financ in kako se le te odpravljajo. Opisali bomo tudi kako poteka financiranje zdravstvenega sistema v Sloveniji in opisali vsako raven zdravstvenega varstva. Na koncu diplomskega dela bodo v tabeli predstavljene primerjave analiz in v zaključku predstavljeni rezultati analiz. V diplomski nalogi bomo obdelali informacije s področja zdravstva in finan na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva od leta 2014 do leta 2019. Za primer primarnega zdravstvenega varstva sem analizirala Zdravstveni dom Ljubljana, za sekundarni nivo zdravstvenega varstva sem analizirala Splošno bolnišnico Novo mesto, za terciarni nivo zdravstvenega varstva sem analizirala Univerzitetni klinični center Ljubljana. Vsa literatura oziroma podatki od teh ustanov so javno objavljeni na spletnih straneh omenjenih ustanov.
Ključne besede: zdravstveno varstvo, primarno zdravstveno varstvo, sekundarno zdravstveno varstvo, terciarno zdravstveno varstvo, finančne strategije, zdravstveni sistem, financiranje.
Objavljeno v ReVIS: 16.12.2020; Ogledov: 1668; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,10 MB) |
73. |
74. |
75. |
76. |
77. Pomen pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov in analize učinka na varstvo podatkov pri implementaciji in skladnosti podjetij z GDPR, Uredbo 2016/679 : magistrska nalogaMojca Lukše, 2020, magistrsko delo Opis: Varnost na področju informacijske tehnologije prinaša vse večjo zaskrbljenost. Z uporabo svetovnega spleta in poslovanja v oblaku prihaja do velikega števila nezanesljivih virov izmenjave in prenosa podatkov, uporabe ranljivih spletnih aplikacij in zlorabe osebnih podatkov. Hiter tehnološki razvoj je botroval k temu, da sta Evropski parlament in Svet po več kot 20 let stari direktivi 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi podatkov sprejela novo Splošno uredbo o varstvu podatkov, ang. General data protection regulation (kratica GDPR), ki ne bo povečala le varstva podatkov, temveč tudi miselnost in ozaveščenost na področju varnosti. Uredba z 99 členi nalaga nove pravice in dolžnosti tako posameznikom kot vsem javnim in zasebnim podjetjem in predstavlja odlično priložnost za ustrezno obravnavo varnosti in varovanja podatkov.
Ključne besede: Uredba o varstvu podatkov, pooblaščena oseba za varstvo podatkov, ocena učinka, implementacija in skladnost, informacijska varnost
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2020; Ogledov: 2155; Prenosov: 133
Celotno besedilo (2,78 MB) |
78. |
79. |
80. |
