1. Pravna ureditev uporabe in nadzora nad izvajanjem aktivnosti brezpilotnih zrakoplovov v policiji : magistrsko deloPika Mihelič, 2023, magistrsko delo Opis: Osnovna Uredba (EU) 2018/1139 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva, skupaj z delegiranimi in izvedbenimi predpisi, predstavlja pravno podlago za urejanje brezpilotnih zrakoplovov na ravni Evropske unije. Navedeni akti praviloma ne veljajo za izvajanje državnih aktivnosti, iz česar izhaja, da je za njihovo delovanje praviloma potrebno sprejeti posebne nacionalne predpise. Države članice se lahko vseeno na podlagi mehanizma »opt-in« odločijo, da bodo posamezna poglavja uredbe veljala tudi za izvajanje tovrstnih aktivnosti. Medtem ko so se številne države Evropske unije odločile za uporabo omenjenega mehanizma, Republika Slovenija te odločitve zaenkrat uradno še ni sprejela. Iz navedenih okoliščin izhajajo številna vprašanja, ki se nanašajo na natančno definicijo državnih aktivnosti, njihovo razmejitev ter možnosti uporabe splošnih predpisov pri izvajanju aktivnosti s sistemi brezpilotnih zrakoplovov, ki jih opravljajo policija, vojska ter drugi državni organi, organih samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcih javnih pooblastil. Prav tako trenutno veljavni Zakon o letalstvu podrobneje ne ureja državnih aktivnosti niti brezpilotnih zrakoplovov. Zato so v magistrskem delu na podlagi analize evropskih in nacionalnih predpisov, izvajanja intervjujev v Slovenski vojski, Slovenski policiji in na Ministrstvu za infrastrukturo ter preučitve primerov dobrih praks v tujih državah podani odgovori na številna vprašanja. Skozi prizmo predloga novega Zakona o letalstvu in zahtev evropskih predpisov so oblikovana izhodišča za pripravo Pravilnika o letenju policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplovov, upravljanju varnosti ter druge posebnosti v zvezi z letenjem policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplovov. V nadaljevanju so predstavljeni možni načini umestitve strokovnega in letalsko-varnostnega nadzora nad uporabo policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplovov v obstoječo strukturo notranjega nadzora. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je ustrezna pravna ureditev uporabe in nadzora nad aktivnostmi s sistemi brezpilotnih zrakoplovov v policiji. Ugotovitve magistrskega dela so lahko vodilo pri pripravi sprememb in dopolnitev zakonov ter podzakonskih predpisov, saj je na enem mestu sistematično analizirana relevantna pravna ureditev, navedeni pa so tudi konkretni predlogi za ureditev izvajanja nadzornih nalog nad uporabo sistemov brezpilotnih zrakoplovov v policiji.
Ključne besede: sistemi brezpilotnih zrakoplovov, evropska ureditev, slovenska policija, slovenska vojska, državne aktivnosti, letalsko-varnostni nadzor
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 453; Prenosov: 49
 Celotno besedilo (1,33 MB) |
2. Pozicija in izzivi žensk v Slovenski vojskiEla Tonin Mali, 2023, ni določena Opis: Skozi raziskovalno delo ugotovimo, da je položaj žensk v Slovenski vojski sprejemljiv, ko ocenjujemo pravne, institucionalizirane norme oziroma poklicno specifične kompetence, ki opredeljujejo pravila obnašanja v vojaški organizaciji, medtem ko zaradi življenjskega okolja (družine), ki je bolj spontano od narave poklicnega dela, ženske v svoji karieri ne posegajo po najvišjih mestih v organizaciji. Tam jih najdemo le peščico. Vojaška organizacija nudi pripadniku ugodnosti, kot so družbeni ugled, možnost dobre psihofizične pripravljenosti, vseživljenjsko učenje in karierni razvoj, delovanje v mednarodnem okolju ter stik s sodobnimi varnostnimi razmerami. Gre za poklic, ki po drugi strani zahteva veliko odrekanja in pogosto ne pušča veliko prostega časa. Zaradi pomanjkanja kadra in njegove stalne fluktuacije ob relativno visoki starostni strukturi zna biti tudi izčrpavajoč.
Pripadnice so v enote sprejete enakovredno, kar se odraža v heterogeni sestavi enot. Pri delu se ne ločujejo od moških kolegov, vendar so manj zastopane na posameznih delovnih mestih oziroma formacijskih dolžnostih, na katere gledamo kot bojne dolžnosti, dolžnosti, namenjene za neposreden boj z nasprotnikom. Več jih je npr. med podpornim in medicinskim osebjem, pravniki, finančniki, psihologi, kadrovniki …
Posebno dober položaj oziroma največji delež imajo v statusu vojaških uslužbenk, najslabši pa pri podčastnicah. Menimo, da bo morala organizacija temu posvetiti več pozornosti in dopolniti ter spremeniti predpise za šolanje na šoli za podčastnike.
Vrata za vstop v Slovensko vojsko so odprta za oba spola, kar se kaže v njuni zastopanosti v organizaciji. Vidimo tudi konkretne možnosti za izboljšavo, predvsem na področju celostne skrbi za pripadnike in njihove družinske člane, s čimer bi si ženske lahko privoščile tudi daljšo odsotnost zaradi družinskega okolja.
Ključne besede: Slovenska vojska, pripadnice, položaj, karierna pot, Nato, mednarodno okolje
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2023; Ogledov: 404; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,36 MB) |
3. Oblikovanje vrednot slovenske vojske pri kandidatih v programu TVSUIztok Lisjak, 2023, ni določena Opis: Vrednote so za posameznika in družbo zelo pomembne, ali se tega zavedamo ali ne. Vrednote so gibalo našega ravnanja in pomembna kategorija naše motivacije ravnanja. Z vrednotami razumemo, kaj nam je pomembno – vredno. Pri svojem ravnanju vedno zavedno ali nezavedno tehtamo in se odločamo. Odločimo se za tisto, kar nam je pomembnejše – vredno.
Slovenska vojska se zaveda pomena vrednot, zato je tudi sprejela svoje vrednote in jih na neki način institucionalizirala. Slovenska vojska od svojih pripadnikov pričakuje, ne samo, da poznajo vrednote Slovenske vojske, ampak tudi, da jih pripadnik sprejme za svoje ter v skladu z njimi živi in deluje.
Vrednote so razmeroma trajna kategorija, ki se skozi časovno obdobje sicer spreminja, vendar potrebuje močnejše zunanje dražljaje. Slovenska vojska, tako kot druge tuje vojaške organizacije, skozi programe usposabljanja skuša indoktrinirati svoje pripadnike, da ponotranjijo vrednote organizacije za svoje. Program temeljnega vojaško strokovnega usposabljanja (program TVSU) je začetno vstopno usposabljanje za vse, ki želijo služiti Slovenski vojski. Eden od temeljnih ciljev programa TVSU je razviti visoko raven domoljubja in vojaških vrednot.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni teorija vrednot, vrednote Slovenske vojske in program TVSU. V empiričnem delu smo skozi dva vprašalnika, na začetku in koncu usposabljanja, ugotovili, ali pride v času usposabljanja pri programu TVSU do spremembe hierarhije vrednot Slovenske vojske. Ugotovitev je, da se vrednote v času usposabljanja spremenijo, nekatere napredujejo po lestvici, druge so po lestvici nazadovale.
Program TVSU neposredno ne vpliva na spremembo vrednot. Vrednote se spremenijo posredno zaradi narave in načina vojaškega življenja, ki so ga kandidati na usposabljanju deležni 24 ur na dan.
Ključne besede: vrednote, Slovenska vojska, usposabljanje, program TVSU, sprememba vrednot.
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2023; Ogledov: 488; Prenosov: 32
Celotno besedilo (950,92 KB) |
4. Pomen sodobnih znanj za vodenje v oboroženih silah : magistrsko deloJana Bardutzky Žerdoner, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so predstavljene aktualne varnostne grožnje s poudarkom na ilegalnih migracijah ter COVID-u v povezavi z vlogo oboroženih sil Republike Slovenije,
Avstrije ter Hrvaške pri zagotovitvi in ohranjanju varnostne stabilnosti. V teoretičnem delu smo opisali vodenje na splošno ter vodenje in poveljevanje vojaški enoti, pri čemer
smo opozorili na specifike vodenja in poveljevanja, ki so značilne le za vojaško vodenje. Izpostavili smo nekaj kazalnikov, ki opredeljujejo, kako kakovostno je vodenje in poveljevanje. Osrednja tema magistrskega dela je pomen sodobnih znanj za vodenje v oboroženih silah, zaradi česar smo se v raziskovalnem delu osredotočili na osnovno izobraževanje in usposabljanje bodočih vojaških voditeljev v obravnavanih državah. Z uporabljeno raziskovalno metodo razgovora smo zbirali podatke o vlogi poveljnika v krizni situaciji. Predstavili smo ocene lastne pripravljenosti poveljnikov za prevzem prvih dolžnosti neposredno po zaključenem osnovnem izobraževanju/študiju ter oceno kompetentnosti za izvedbo lastne priprave in priprave podrejenih za vojaški enoti dodeljene naloge, izhajajoče iz obvladovanja ilegalnih migracij ter preprečevanja širjenja COVID-a. V raziskavi smo ugotovili, da poveljnik vojaške enote tudi pri netipičnih vojaških nalogah potrebuje osnovna vojaška znanja in veščine, s katerimi izgradi disciplinirano enoto, kjer vladata visoka bojna morala in motiviranost. To znanje mora za kompetenten in hiter odziv nadgraditi še z informacijami ter specifičnim
strokovnim znanjem, njegov pristop do podrejenih pa mora biti ponavadi »mehkejši« in situaciji primeren. Za uspešno pripravo bodočih vojaških voditeljev ob spremembi varnostnega okolja je zato v bodoče potreben razmislek o spremembi ali nadgradnji
vojaškega izobraževalnega sistema in celovitejši pristop.
Ključne besede: varnostne grožnje, oborožene sile, vodenje in poveljevanje vojaški enoti, poveljnik, Slovenska vojska
Objavljeno v ReVIS: 27.01.2023; Ogledov: 627; Prenosov: 67
Celotno besedilo (2,24 MB) |
5. Pravica do ugovora vesti na področju zdravstva in vojaškem področju : primerjalnopravni vidikBarbara Hribar, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je bila pridobljena celostna slika primerjave položaja instituta ugovora vesti v zdravstvu in vojski med pravnimi sistemi različnih držav. Morala, tradicija in ponekod tudi versko prepričanje pomembno vplivajo na siceršnje zakonske obveznosti zdravstvenih delavcev, vojakov in drugih in na ta način predstavljajo pravi izziv zakonodajnemu okvirju, v katerem ti deležniki delujejo. Po drugi strani pa država teh privilegijev (in včasih izgovorov) ne spoštuje, čeprav bi jih morala, kar vzbuja dvom o njeni pravičnosti, nepristranskosti in nakazuje na nespoštovanje moralnih norm, tradicije in verskih prepričanj. Magistrsko delo je pokazalo položaj in pomembnost tega pravnega instituta, kar je pravzaprav z aksiološkega vidika zrcalo naši družbi. Z uresničevanjem in spoštovanjem instituta ugovora vesti, ne samo v teoriji, ampak tudi aktivno v praksi, lahko svobodo, moralo in versko prepričanje dejansko uresničujemo in jim sledimo. Brez praktične uporabne vrednosti so le mrtva črka na papirju.Naše magistrsko delo je torej tudi s praktičnega vidika pokazalo stanje v slovenskem pravnem redu glede instituta ugovora vesti na omenjenih področjih. S tem smo želeli predvsem odpreti pot nadaljnjim razpravam v tem segmentu primerjalnega medicinskega in vojnega prava, ki posega tudi na področje ustave in mednarodnega prava.
Ključne besede: ugovor vesti, zdravstvo, vojska, morala, etika, svoboda, versko prepričanje, primerjalnopravni vidik, medicinsko pravo, vojno pravo
Objavljeno v ReVIS: 26.01.2023; Ogledov: 1083; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,32 MB) |
6. Vloga slovenskih lovcev v osamosvojitveni vojni za Slovenijo ter sodelovanje z milico in teritorialno obrambo : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeKaja Peras, 2018, diplomsko delo Opis: Osamosvojitvena vojna leta 1991 je Slovencem prinesla težko pričakovano novo samostojno
državo Republiko Slovenijo, po kateri je slovenski narod dolgo časa hrepenel. V desetdnevni
vojni za samostojnost je sodelovalo veliko akterjev – milica, Teritorialna obramba, politika,
civilna družba itd. Vloge posameznih akterjev so dobro znane, med njimi pa ni znana vloga,
ki so jo imeli slovenski lovci.
Organizirano lovstvo se je na območju Slovenije pričelo že v 19. stoletju, leta 1907 pa je bil
ustanovljen Slovenski lovski klub, ta se je skozi leta razvil v Slovensko lovsko zveze, ki je še
danes krovna organizacija na področju lovstva.
Lovstvo na področju zakonodaje ureja Zakon o divjadi in lovstvu, ki je bil sprejet leta 2004.
Lovska zveza Slovenije je od sprejetja novega zakona sestavljena iz posameznih območnih
združenj upravljavcev lovišč ter lovskih družin in lovskih zvez, ki pa sedaj delujejo le kot
društva.
V diplomski nalogi sem raziskala vlogo, ki so jo imeli slovenski lovci v osamosvojitveni
vojni za Slovenijo. Posamezni člani lovskih družin so v vojni sodelovali v sestavih milice,
Teritorialne obrambe (TO) ali narodne zaščite, mnogi pa so z uporabo svojih veščin in
poznavanja terena sodelovali le kot člani slovenskega lovstva.
Lovci so predstavljali nepogrešljiv vir informacij glede dogajanja na terenu, milici in TO so
pomagali pri varovanju objektov in prevozih orožja. Lovske koče in druge lovske objekte sta
milica in TO uporabljali za tajna skrivališča orožja ter za začasna prenočišča vpoklicanih
vojakov.
Ključne besede: osamosvojitev Slovenije, milica, Teritorialna obramba, vojska, lovci, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 963; Prenosov: 81
Celotno besedilo (2,03 MB) |
7. Vloga oboroženih sil v času evropske migrantske krize : magistrsko deloLea Mašič Pernuš, 2020, magistrsko delo Opis: Migrantska kriza vsakodnevna tema, ki maje slovenski politični prostor in povzroča različna mnenja članic Evropske unije (EU), ki ne najdejo skupne rešitve. Migracije, ogrožajo nacionalno varnost v najbolj izpostavljenih državah, skozi katere teče tranzitna pot migrantov. Obenem pa predstavljajo največjo preizkušnjo za območje EU. Zato ni presenetljivo, da je marsikatera država članica na svojih mejah ponovno uvedla nadzor, saj se iz dneva v dan srečujemo z večjim številom migrantov, ki državno mejo prestopajo na ilegalen način. Krhek azilni sistem, pomanjkljivosti pri varovanju schengenskega območja, neenotna politika ter intenzivnost migracij, ki so zajele države EU, so povzročile, da so bile države članice EU primorane nastale razmere reševati same. Pri tem so ubirale različne pristope. Ključnega pomena je bilo predvsem sodelovanje med vsemi akterji nacionalno varnostnega sistema. Le-ta je bil zaradi dolgoletnega zmanjševanja proračuna in nezmožnosti modernizacije postavljen pred preizkušnjo. Magistrsko delo obravnava vlogo oboroženih sil v času migrantske krize in po njej v treh tranzitnih državah (Hrvaška, Slovenija, Avstrija). Ker so se migracije nadaljevale tudi po zaprtju Zahodne balkanske migrantske poti in še vedno trajajo, znotraj magistrskega dela analiziramo tudi obdobje po zaprtju in ilegalne migracije, s katerim se srečujemo v čedalje večjem obsegu. Pri tem se posvečamo predvsem delovanju dveh ključnih akterjev nacionalno varnostnega sistema. Tako Policija kot Slovenska vojska (SV) sta se v času migracij srečevali s pomanjkanjem kadra, zaostanki pri razvoju in predvsem z okrnjenim proračunom.
Ključne besede: Evropska unija, migrantska kriza, schengensko območje, nacionalna varnost, oborožene sile, Policija, Slovenska vojska
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 2075; Prenosov: 152
Celotno besedilo (13,46 MB) |
8. |
9. |
10. |
