11. |
12. Zaščita žrtve pred nasilnežem - storilcem kaznivega dejanja nasilje v družini : magistrsko deloGorazd Benotič, 2020, magistrsko delo Opis: Kljub današnji razmeroma dobri zaščiti žrtev nasilja v družini v Republiki Sloveniji pred vsemi deviantnimi ravnanji še vedno ostane dvom, ali so organi pregona storili vse potrebno, da je žrtev nasilja v družini dovolj obvarovana pred nasilnežem in ali bi lahko še kako drugače pripomogli k boljši zaščiti le-te. V slovenski zakonodaji je nasilje v družini opredeljeno v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, nasilje v družini kot kaznivo dejanje v Kazenskem zakoniku, nasilje v družini kot prekršek v Zakonu o varstvu javnega reda in miru, nasilje v družini v Zakonu o kazenskem postopku in nasilje v družini v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Kot je opredeljeno v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, je nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu, kakor tudi zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. Za žrtev nasilja v družini se po Kazenskem zakoniku šteje vsaka oseba, ki je z nasilnežem oziroma storilcem v kakršnikoli povezavi in živita v skupnem gospodinjstvu. Država je skladno z domačo in mednarodno zakonodajo zavezana nuditi varnost in zaščito šibkejšim državljanom pri zaznavi nasilja v družini, kar je posebnega pomena, saj se kazenskopravni sistem bolj ali manj ukvarja le s storilci deviantnih ravnanj, žrtve teh dejanj pa se nekako zasenčijo oziroma se nanje neuradno pozabi. Razlog za izbor teme je zanimivost, aktualnost in nedorečenost raziskovalnega vprašanja, kar bo vodilo čez vso magistrsko delo.
Ključne besede: nasilje v družini, žrtev, nasilnež, prepoved približevanja, zaščita žrtev nasilja v družini
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 2226; Prenosov: 122
 Celotno besedilo (1,38 MB) |
13. Žvižgači v razmerju do javnega interesa : diplomsko deloManca Vules Hrvatin, 2020, diplomsko delo Opis: Živimo v dobi, v kateri so informacije orožje. Žvižgači so posamezniki, ki informacije, pridobljene ob delu, razkrijejo širši družbi oziroma javnosti, ker se jim to zdi moralno pravilno oz. ker je razkritje le-teh v javnem interesu. Zaradi svojih dejanj so nato po večini podvrženi preganjanju, socialni marginalizaciji, eksemplifikativnemu "maltretiranju", disciplinskim ali celo sodnim postopkom. Mediji imajo pomembno vlogo pri naznanjanju kršitev, saj se žvižgači v večini primerov obrnejo na njih za pomoč pri obveščanju javnosti o spornih ravnanjih. Družbena ureditev zahodne družbe temelji na demokratičnih in pravnih načelih, med katerimi ima javni interes pomembno vlogo, saj ta na načelni ravni ščiti posameznike pred nezakonitimi posegi države v njihove temeljne človekove pravice ter obratno, ščiti javnost pred nezakonitimi posegi posameznikov ali manjših skupin (politike) v pravice širše družbe. Žvižgači se v družbi pojavijo kot refleks na nespoštovanje in neupoštevanje temeljnih demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic. S svojim delom se trudijo, da bi osvetlili nezakonita in sporna ravnanja, ki so v nasprotju z načeli demokratične družbe. Žvižgač je branitelj javnega interesa, eden izmed "javnih psov čuvajev", ki se trudi in uresničuje temeljno človekovo pravico do informiranosti.
Ključne besede: žvižgači, javni interes, zaščita žvižgačev, informacije, korupcija
Objavljeno v ReVIS: 16.02.2021; Ogledov: 1456; Prenosov: 192
Celotno besedilo (592,18 KB) |
14. |
15. |
16. |
17. |
18. |
19. Vloga predsednika RS po mednarodnem in slovenskem pravu : diplomsko deloDarja Bajc, 2010, diplomsko delo Ključne besede: organizacija oblasti države, različni sistemi organizacije državne oblasti, šef države, predsednik države, funkcije in pristojnosti, imuniteta, zaščita, privilegij, kazenska odgovornost, pregnanstvo, urad
Objavljeno v ReVIS: 27.05.2019; Ogledov: 2126; Prenosov: 96
Celotno besedilo (457,74 KB) |
20. |
