21. Pravna ureditev mednarodne zaščite in status prosilcev za mednarodno zaščito po njihovi zavrnjeni prošnji : magistrsko deloMaša Rojc, 2016, magistrsko delo Ključne besede: azil, azilna politika, begunci, migracije, mednarodna zaščita, prosilec za azil, uredba, direktiva
Objavljeno v ReVIS: 04.09.2018; Ogledov: 3178; Prenosov: 191
 Celotno besedilo (2,33 MB) |
22. |
23. Zaposlovanje delovnih invalidov po zaključeni poklicni rehabilitaciji : magistrsko deloIrena Stibilj, 2012, magistrsko delo Ključne besede: delovni invalid, zaposlitev, zdravje, invalidnost, zakonodaja, poklicna rehabilitacija, delovna zmožnost, delovno mesto, drugi poklic, zavarovanje, zaščita, varstvo, delodajalec, usposabljanje, socialna država
Objavljeno v ReVIS: 29.08.2018; Ogledov: 2537; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,06 MB) |
24. Diplomatska zaščita pravnih oseb : magistrsko deloMarijana Jana Bambič, 2012, magistrsko delo Ključne besede: diplomatska zaščita, državljanstvo, pravna oseba, gospodarska družba, delničar, družbenik, investitor, investicija, bilateralni investicijski sporazum
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 2244; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,09 MB) |
25. Pregled informacijske tehnologije na Upravni enoti Novo mesto : diplomska nalogaDavor Oberč, 2014, diplomsko delo Opis: Upravna enota Novo mesto (UE NM) je ena izmed 58 upravnih enot v Republiki Sloveniji (RS). Je del sistema izvršilne oblasti RS, ki pri svojem delu odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti na prvi stopnji na podlagi: ustave, zakonov, podzakonskih predpisov in drugih aktov. UE Novo mesto je ena večjih UE v RS. Obsega večji del jugovzhodne Slovenije in Dolenjske z regionalnim središčem Novo mesto. Na območju, ki obsega 760,1 km², v 338 naseljih živi okoli 63 500 prebivalcev (po podatkih Statističnega urada RS). Da delo poteka nemoteno in brez večjih zapletov, mora biti informacijska tehnologija primerna in zanesljiva ter vzdrževana, zaposleni pa se morajo za delo z različnimi programi udeleževati tudi določenih izobraževanj, da pridobijo potrebno znanje za nemoteno delo.
Ključne besede: informacija, informacijska tehnologija, zaščita, varnost, zasebnost, elektronsko poslovanje
Objavljeno v ReVIS: 20.08.2018; Ogledov: 3189; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,26 MB) |
26. Spletna socialna omrežja, varnost in zasebnost mladostnikov : magistrska nalogaJožica Luzar, 2015, magistrsko delo Opis: Obravnavana je tematika spletnih socialnih omrežij, zasebnosti in mladih uporabnikov v sodobni družbi. Popularnost uporabe spletnih socialnih omrežij je med mladostniki velika. Socialne mreže se ravno tako kot v realnem svetu gradijo v spletnih socialnih omrežjih, prek katerih se sklepajo socialni odnosi in vezi. Storitve, ki jih mladostniki uporabljajo v spletnih socialnih omrežjih, so izpostavljene določenim tveganjem, kot so nevarnost vdora in nadzora brez naše vednosti, spletno nadlegovanje ali celo prevzem identitete. Varnost in zasebnost uporabnika sta še posebno ogroženi v obdobju mladostništva, ko se osebnost šele izoblikuje, hkrati pa se mladostniki vrednotijo po tem, kako jih vrstniki sprejemajo. Opravljena raziskava na primeru ciljne skupine pripomore k razumevanju, kako mladostniki uporabljajo spletna socialna omrežja ter na kakšen način skrbijo za varnost in zasebnost na spletnih socialnih omrežjih. Razumevanje uporabe je pomembno pri ozaveščanju mladostnikov o varni rabi spletnih socialnih omrežij.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, varnost, zasebnost, zaščita, mladostniki, komuniciranje, medosebni odnosi
Objavljeno v ReVIS: 20.08.2018; Ogledov: 3494; Prenosov: 0 |
27. |
28. Pravica do azila v mednarodni in slovenski ureditvi : diplomsko deloEva Vučko, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava pravno ureditev pravice do azila v mednarodni ureditvi, kjer je pozornost usmerjena na ureditev področja mednarodne zaščite v Evropski Uniji ter na ureditev v pravnem redu Republike Slovenije. Evropska unija se že skoraj dve desetletji trudi vzpostaviti skupni evropski azilni sistem, ki bi v državah članicah vzpostavil učinkovit sistem, ki bi bil naklonjen prosilcem za azil in prijazen za uporabo državam članicam. Prvi program, ki je bil namenjen vzpostavitvi evropskega azilnega sistema in predstavlja prvo fazo tega procesa, je bil Haaški program, ki je bil predviden za obdobje 2004-2009. Leta 2010 ga je nasledil Stockholmski program, ki je bil predviden za naslednjih pet let. V času trajanja teh dveh programov je EU sprejela pomembne pravne akte, ki urejajo področje azila. Te akte sestavljajo: Direktiva o azilnih postopkih, Direktiva o pogojih za sprejem, Direktiva o zahtevanih pogojih, Uredba EURODAC in Dublinska uredba. Pravna podlaga je bila korektno začrtana, vendar v praksi vidimo, da države članice mnogokrat ne spoštujejo določb direktiv in uredb, ki jih določa Evropska unija in sprejemajo enostranske odločitve. Republika Slovenija je del skupnega evropskega azilnega sistema in ima zato svojo nacionalno zakonodajo usklajeno z mednarodnopravnimi akti. V Republiki Sloveniji je število podeljenih statusov mednarodne zaščite nizko, v zadnjih dvajsetih letih jih je bilo podeljenih le 393 in kljub temu se azilna politika vedno bolj zaostruje. S sprejetjem Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) pa želijo pospešiti postopke za priznanje mednarodne zaščite s krajšimi roki za uveljavljanje pravic in hkrati omejiti število prosilcev.
Ključne besede: mednarodna zaščita, azil, begunci, prosilci za azil, skupna evropska azilna politika, postopek pridobitve mednarodne zaščite, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 2940; Prenosov: 226
Celotno besedilo (825,96 KB) |
29. |
30. Primerjava pravnih zaščit in organiziranosti slovenskih manjšin v sosednjih državah : magistrsko deloDejan Valentinčič, 2012, magistrsko delo Ključne besede: slovenske manjšine, manjšine v Italiji, manjšine v Avstriji, manjšine na Madžarskem, manjšine na Hrvaškem, pravna zaščita, organiziranost, diplomatski odnosi
Objavljeno v ReVIS: 30.07.2018; Ogledov: 2536; Prenosov: 136
Celotno besedilo (3,07 MB) |
