11. |
12. |
13. Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja : magistrsko deloAriana Šuc, 2022, magistrsko delo Ključne besede: Zakon o sojenju brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), nadzorstvena pritožba, rokovni predlog, sredstva pravičnega zadoščenja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Ustava Republike Slovenije, odločba v zadevi Lukenda proti Sloveniji, odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-65/05
Objavljeno v ReVIS: 13.09.2022; Ogledov: 988; Prenosov: 90
 Celotno besedilo (1,03 MB) |
14. Kršitev ustavne pravice do dedovanja : študija primeraMojca Kovačič, 2021, magistrsko delo Opis: Pravica do dedovanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Ustava RS jo določa v 33. členu, ki pravi, da je v Republiki Sloveniji zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Pravica ima negativen status, kar pomeni, da država brez ustavno dopustnega cilja vanjo ne sme posegati, vsak zakonodajalčev poseg pa mora biti v sladu z načelom sorazmernosti. Država uresničuje pravico do dedovanja predvsem preko Zakona o dedovanju, ki je bil sprejet leta 1976, in od takrat naprej je doživel le malo sprememb. Posamezniku pa pravica v Republiki Sloveniji pripada v trenutku smrti zapustnika. V celotnem postopku dedovanja je vpletenih nekaj institucij. Glavne so upravne enote in sodišča, ki s svojim delom omogočijo, da do dediščine pridejo vsi upravičenci, da prejmejo dediščino v obsegu, ki jim pripada, in v razumnem roku. V magistrskem delu sem preučila študij primera, kjer je bila osebi kršena pravica do dedovanja. Skozi normativno-dogmatično metodo sem prišla do ugotovitve, da sam Zakon o dedovanju ni bil zakonito uporabljen, saj sodišče ni poiskalo vseh dedičev, kot mu nalaga 162. člen Zakona o dedovanju. Uporabnost raziskave je v tem, da sodišča spremenijo svoj način iskanja svojcev zapustnika in vzpostavijo sistem, kjer ne bo več prihajalo do nepravilnosti.
Ključne besede: razvrednotena območja, dedovanje, pravica do dedovanja, Zakon o dedovanju, Ustava, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 09.09.2022; Ogledov: 826; Prenosov: 50
Celotno besedilo (886,25 KB) |
15. Begunski val leta 2015 v luči mednarodnega prava s poudarkom na konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951 : magistrsko deloUrška Kališnik, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problem begunskega vala leta 2015 v luči mednarodnega prava s poudarkom na Konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951. Temeljni zakon, ki ureja področje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, je Zakon o mednarodni zaščiti. V njem je definiran pojem mednarodne zaščite, ki sicer pomeni status begunca ali status subsidiarne zaščite. Slovenija kot tudi EU stremi k vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema. Postopek mednarodne zaščite bi namreč moral biti za vse prosilce mednarodne zaščite hiter, pravičen in pošten. V magistrskem delu smo analizirali migracijsko in azilno politiko na ravni EU in probleme mednarodnega pravnega varstva tujcev v EU in Sloveniji. Razdeljeno je na več poglavij. V prvem delu predstavljamo obravnavno tematiko ter problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami. Nadaljujemo z namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskovanj ter metodami raziskovanja. V drugem delu, v teoretičnih izhodiščih, predstavljamo osnovne pojme, kot so: begunec, azil, prosilec za azil, tujec, varna tretja država, izvorna država … V tretjem sklopu smo na kratko opredelili pojem migracij, vrste in vzroke. Četrti in peti sklop sta namenjena opisu pravnih temeljev mednarodnega prava za zaščito azilantov/beguncev. V šestem in sedmem sklopu smo analizirali in ocenili primernost ukrepov aktivne azilne/begunske politike v Republiki Sloveniji na podlagi vključevanja azilantov/beguncev. V zaključku smo predstavili dosežene rezultate in cilje magistrskega dela, preverili hipoteze in predstavili prispevek rezultatov raziskave k stroki ter uporabnost rezultatov raziskave.
Ključne besede: begunec, Konvencija o statusu beguncev, Zakon o mednarodni zaščiti, Schengen, skupna evropska azilna politika, varnostne grožnje
Objavljeno v ReVIS: 28.06.2022; Ogledov: 1116; Prenosov: 100
Celotno besedilo (595,29 KB) |
16. Pravna ureditev pravic živali : diplomsko deloŠpela Budič, 2021, diplomsko delo Opis: Naš svet pestijo številni resni problemi, ki si zaslužijo našo pozornost. Eden od njih je krutost do živali. Menim, da bi se morali vsi ljudje zavzeti za prenehanje zlorabljanja živali kadar koli in kjer koli lahko. V današnjem svetu ob skoraj neomejenih možnostih je izkoriščanje živali preprosto nesprejemljivo. Lahko dobro jemo, se izobražujemo, oblečemo in se zabavamo, ne da bi mučili in ubijali živali. Več sto tisoč živali je dnevno podvrženih najrazličnejšim načinom izkoriščanja, mučenja in ubijanja. Glavna dva vzroka sta množična industrijska reja živali za prehrano in poskusi na živalih v znanstvene namene. Stanje se sicer izboljšuje s sprejemanjem zakonodaje, ki ureja njihove pravice, ampak brez ustreznega nadzora upoštevanja teh zakonov in ob prenizkih sankcijah za kršitve ostaja ureditev živalskih pravic le mrtva črka na papirju. Dejstvo je, da živali, enako kakor mi, čutijo strah, bolečino in veselje, zato smo mi tisti, ki se moramo zavzemati za njihove pravice in iskati načine, kako živeti, ne da bi jih zlorabljali. Naš odnos do živali vpliva na naša življenja in prihodnost, zato ne smemo sprejemati zakonov, ki pod pretvezo zaščite živali bolj ščitijo interese ljudi.
Ključne besede: živali, pravice, pravna ureditev, zloraba, mučenje, zakon, izkoriščanje, specizem, animalizem, gibanja za pravice živali, odnos do živali, zaščita živali
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2022; Ogledov: 1032; Prenosov: 77
Celotno besedilo (874,49 KB) |
17. Stanovanjska politika in mladi - vizija mladih! : diplomsko deloRok Račič, 2021, diplomsko delo Opis: Podatki Stanovanjskega sklada Republike Slovenije iz leta 2017 kažejo na veliko pomanjkanje javnih najemnih stanovanj, bivalnih enot in oskrbovanih stanovanj v Sloveniji. Stanovanjski zakon (SZ-1) iz leta 2003 s spremembami in dopolnitvami v letih 2008, 2011, 2017 in 2019 je z leti pokazal potrebo po nadgradnji in dopolnitvi, zlasti na področju upravljanja, najemnih razmerij in pri drugih instrumentih stanovanjske politike. Diplomsko delo je sestavljeno iz več poglavij. Na začetku je opisana stanovanjska problematika mladih. Država poskuša stanje mladih izboljšati s pomočjo različnih programov in politik. Tu imajo ključno vlogo občine in stanovanjski skladi, ki se zavzemajo za iskanje novih načinov bivanja, kot so shema za mlade, najem s kasnejšim odkupom in stanovanjske skupnosti za mlade. Poleg tega pa skrbijo za urejanje najemnih razmerij, pridobivajo in dodeljujejo neprofitna stanovanja in razne subvencije. Glede na to, da neprofitna najemnina ne pokriva vseh stroškov v neprofitnem stanovanju, se bo ta spremenila v stroškovno. V nadaljevanju smo našteli številne projekte Stanovanjskega sklada v zvezi z gradnjo sosesk. Ker je dobra praksa pomembna za reševanje stanovanjskega problema, smo opisali dobro prakso Avstrije in Dunaja, kjer je velik odstotek neprofitnih stanovanj. Na koncu smo pripravili anketo in analizirali odgovore, kjer smo se osredotočili na to, kako dobro so mladi seznanjeni z novim stanovanjski zakonom in kako bi rešili svoj stanovanjski problem.
Ključne besede: stanovanjski problem, stanovanjski zakon, nacionalni stanovanjski program 2015–2025, stanovanjski sklad, najemna razmerja
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2022; Ogledov: 828; Prenosov: 72
Celotno besedilo (858,70 KB) |
18. Vloga centra za socialno delo v primerih nasilja v družini : diplomsko deloVladimirka Jošić, 2020, diplomsko delo Opis: Nasilje kakršne koli oblike je ena izmed najpomembnejših ter najpogostejših tem v današnjem svetu. Vzajemno s spremembami načina življenja v družbi se spreminjajo tudi pravila dopustnih ravnanj, pri tem je pomembno zaščititi žrtve nasilnega ravnanja z vidika ohranjanja njihove varnosti in kakovosti bivanja v skupnosti. Kadar je v odnosu prisotno nasilje, se žrtvi bistveno zmanjšata občutek varnosti ter kvaliteta življenja, zaradi česar je oškodovana na vseh življenjskih področjih. O dobrih medčloveških odnosih lahko govorimo le, kadar vsi vključeni spoštujemo človekove pravice, ki so določene s konvencijami in zakoni. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je novejši zakon v Sloveniji, v katerem so opredeljene vrste nasilja v družini, prav tako pa tudi vloge in naloge državnih organov z vidika obravnave in preprečevanja nasilja v družini. Omenjeni zakon opredeljuje tudi ukrepe, ki so potrebni za preprečevanje nasilja v družini in za varstvo osebe, ki je žrtev nasilja. V zakonu je izrecno določeno strokovno izobraževanje oseb, ki se ukvarjajo z multidisciplinarnim pristopom pri obravnavi žrtve družinskega nasilja. Izobraževanje oseb in razvoj multidisciplinarnega tima po svetu je zelo napredovalo in tako doprineslo številne pozitivne spremembe na področju preprečevanja nasilja v družini. V raziskovalni nalogi sem predvsem uporabila več različnih teoretičnih in empiričnih metod, predvsem metodo deskripcije. Naša družba ima še vedno preveliko ignoranco do nasilja, zato je bil moj namen bolj podrobno raziskati družinsko nasilje v Republiki Sloveniji in spoznati zakonodajo na področju preprečevanja nasilja v družini ter se seznaniti s postopki Centra za socialno delo
Ključne besede: nasilje, žrtev, center za socialno delo, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, institucije
Objavljeno v ReVIS: 09.06.2022; Ogledov: 787; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,87 MB) |
19. Socialno podjetništvo in odprtost Slovencev za posvojitev zapuščenih živali iz zavetiščOlja Ivanović, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo analizirali odprtost Slovencev za posvojitev živali iz zavetišč s pomočjo kvantitativne raziskovalne strategije ob uporabi anketnega vprašalnika, ki je bila izvedena na vzorcu 100 anketirancev. Na podlagi analize smo oblikovali ugotovitve o pogledu Slovencev na posvojitev živali iz zavetišč ter zaključili nalogo z razmišljanjem o možnostih, ki bi lahko povečale število posvojitev živali iz zavetišč v Sloveniji. Z analizo smo prav tako preverili ali Slovenci prepoznavajo značilnosti delovanja socialnih podjetij in zakaj so pomembne donacije za vzdrževanje dejavnosti in zagotavljanje začasnega doma za zapuščene živali.
Predpostavljali smo, da imajo Slovenci zelo radi domače živali in, da jih raje kupijo iz znanih legel kot jih posvojijo iz zavetišč. Ugotovili smo, da predpostavka na podlagi katere smo oblikovali raziskovalno vprašanje, drži.
Ključne besede: socialno podjetništvo, zavetišča za živali, socialno podjetje, zakon o zaščiti živali
Objavljeno v ReVIS: 07.09.2021; Ogledov: 1091; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,11 MB) |
20. |
