21. Analiza športne infrastrukture : vpliv, donosnost in potrebe rekreativnega športa v SlovenijiAnže Matelič, 2020, magistrsko delo Opis: Podobno kot v naravi tudi za človeško telo veljajo nekatere zakonitosti. Nekatere bi lahko opisali z naslednjimi besedami: razvoj, rast, napredek, gibanje, ravnovesje, soodvisnost ipd. Kadar se zakonitosti ne upošteva, prihaja do težav, ki se odražajo v obliki nefunkcionalnosti, mutiranja, bolezni ali celo smrti. Ravno zaradi tega je zelo pomembno upoštevanje osnovnih naravnih zakonitosti. Gibanje je temeljna osnova za človeško telo. Da bi v današnjem času omogočili vsem Slovencem vsaj minimalno predpisano raven gibanja, je treba ukrepati na področju zagotavljanja infrastrukture. Ljudem je treba omogočiti dostopnost do športnih objektov in jih k aktivnosti še bolj spodbuditi. Šele ko jim omogočimo pogoje in jih k aktivnostim spodbujamo, lahko pričakujemo izboljšanje trenutnega stanja. Z glavnima metodama raziskovanja % deskriptivno in analitično % smo najprej predstavili izbrano področje in glavne pojme tega dela. Uporabili smo metodo zbiranja podatkov, s katero je bila določena relevantna literatura, in zgodovinsko, da smo predstavili še zgodovinske okvire tematike. Zakonsko smo opredelili področje, z razlagalno metodo pa izpostavili pomembno zakonodajo. S komparativno metodo raziskovanja smo podatke, ki veljajo za Slovenijo, primerjali tudi s podatki iz tujine. Namen magistrskega dela je analizirati področje športne infrastrukture v Sloveniji ter preveriti vplive, potrebe in donosnost, ki jo dotična infrastruktura predstavlja. Delo bo uporabno predvsem za spodbudo k nadaljnjemu raziskovanju in analiziranju področja športa. Seveda je glavni namen predstaviti pomembnost in povezanost športne infrastrukture z aktivnostjo prebivalstva, predvsem za tiste, ki bi radi pripomogli ali pa imajo možnost izboljšati aktivnost prebivalcev v Sloveniji.
Ključne besede: projektni management, športna infrastruktura, donosnost naložb, potrebe, vplivi, zakon o športu
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1456; Prenosov: 121
 Celotno besedilo (3,02 MB) |
22. Rejništvo - primerjava med ZZZDR in Družinskim zakonikom : diplomsko deloEva Lebar, 2020, diplomsko delo Opis: Rejništvo je ena od oblik, s katerimi se nadomešča starševska skrb. Je posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. Rejništvo spada v področje družinskega prava in do leta 2017 je področje urejal Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, a ker je bil ta že zastarel, je bil leta 2017 sprejet nov Družinski zakonik, ki se je v polnem obsegu začel uporabljati aprila 2019. Družinski zakonik, na področju rejništva uvaja pomembne spremembe. Največja sprememba, ki je bila uvedena, je bil prenos odločevalske funkcije iz centrov za socialno delo na sodišča. Zato se je v veliki meri tudi spremenila funkcija Centrov za socialno delo. Pomembna novost, ki je bila uvedena z novim zakonikom, je ukinitev možnosti oddaje otroka v rejništvo po starših in tako je ukrep namestitve v rejništvo, možen samo kot ukrep države. Družinski zakonik prav tako uvaja omejitev trajanja ukrepov odvzema otroka na tri leta. Še vedno, kljub novi zakonodaji, na področju družinskega prava in rejništva pa temeljno vodilo ostaja enako % korist otroka ter ureditev razmer v biološki družini.
Ključne besede: rejništvo, Družinski zakonik, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, center za socialno delo, sodišče
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1656; Prenosov: 161
Celotno besedilo (404,28 KB) |
23. |
24. |
25. |
26. |
27. |
28. Status zapornikov v Guantanamu : magistrsko deloHeidi Hrvatin, 2015, magistrsko delo Ključne besede: mednarodno pravo, boj proti terorizmu, zapor, zaporniki, vojni ujetniki, človekove pravice, prepoved mučenja, izredne izročitve, vojaške komisije, Domovinski zakon iz leta 2006, Ženevske konvencije, Guantanamo
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2020; Ogledov: 1978; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,21 MB) |
29. Pacientove praviceŽan Popovič, 2020, diplomsko delo Opis: Pomen pacientovih pravic narašča povsod po svetu. Predstavljajo osrednjo zahtevo v procesu zdravstvenega varstva, saj je tudi pacientova vloga v tem procesu vse večja. V diplomski nalogi smo obravnavali dosežen nivo pacientovih pravic ter opisali njihov razvoj pri nas in v svetu. Proces približevanja k enakopravnosti deležnikov v procesu zdravstvenega varstva: pacientom, zdravnikom, fizioterapevtom in ostalimi udeleženci razumemo kot proces izboljševanja pacientovih pravic. Nedvomno je ugotovljeno, da so pacienti vse bolj osveščeni in se vse bolj zavedajo svojih pravic. Upravičeno pa se pričakuje in tudi zahteva njihova odgovornost pri skrbi za svoje zdravje. Pacientovo zaupanje v zdravstveno varstvo je odvisno od nivoja spoštovanja njegovih pravic. Njegovo zaupanje v zdravstveno varstvo bo največje ob doslednem spoštovanju njegovih pravic in ko se bo počutil enakopravnega udeleženca v tem procesu. Stanje pacientovih pravic smo v nalogi prikazali z analizo javno objavljenih podatkov o stanju pacientovih pravic, prikazali njihov trend in opozorili na dejavnike, ki vplivajo na njihov nivo. Uporabili smo letne podatke pristojnega ministrstva za obdobje od 2014 do 2018. Analizirano obdobje je relativno kratko, kar je posledica kratkega obdobja po sprejemu ZPacP. Ugotovili smo, da so pacienti glede svojih pravic iz leta v leto vse bolj osveščeni in se vsako leto v večji meri poslužujejo uzakonjenih postopkov. Kljub povečanju števila obravnavanih primerov kršitev se stanje spoštovanja pacientovih pravic v Sloveniji ne slabša, kot bi morda na prvi pogled kazale številke. Predvidevamo, da lahko to rast pripišemo predvsem večjemu ozaveščanju pacientov o njihovih temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah, s tem pa tudi o njihovih konkretnih pacientovih pravicah. Ugotovitve nam služijo za oceno stanja in trend spoštovanja pacientovih pravic v Republiki Sloveniji po sprejetju ustrezne zakonodaje.
Menimo, da smo predstavili in dobro spoznali pomen Zakona o pacientovih pravicah. Opisali smo z njim predpisane postopke za uveljavljanje pacientovih pravic in z opravljeno analizo potrdili postavljeno hipotezo, da so se pacientove pravice izboljšale po sprejetju tega zakona.
Ključne besede: Pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, proces zdravstvenega varstva, zdravstvena obravnava in fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 03.07.2020; Ogledov: 2209; Prenosov: 217
Celotno besedilo (929,40 KB) |
30. |
