121. Delavski odkupi v slovenskem pravnem redu : magistrsko deloMonika Iršič, 2019, magistrsko delo Opis: Delo skozi stopnje intenzivnosti prikazuje možnosti vključevanja delavcev v poslovanje vse od klasičnega delovnega razmerja, pri katerem lahko pridobijo pretežno od delodajalca odvisne dispozitivne možnosti sodelovanja tako pri upravljavski kot pri finančni participaciji, skozi prednosti lastništva deleža družbe, v kateri so zaposleni, ki jim v sorazmerju z obsegom kapitalske udeležbe prinaša članske ter z njimi upravljavske in premoženjske pravice, ter končno do posebne pravne osebe delavske zadruge, ki delavcem omogoča največ pravic, ki jih lahko uresničujejo z delom. Ravno na podlagi tovrstnega spoznanja je tem pravnim osebam v delu namenjenega več poudarka, kar skupaj na podlagi uporabljene zgodovinske metode, analitične metode, komparativne metode, metode deskripcije, metode kompilacije, induktivno-deduktivne metode in aksiološke metode privede do naslova predmetnega dela. Delavski odkupi pravzaprav predstavljajo sredstvo za dosego delavcem najbolj ugodnega obstoječega delovnega razmerja, ki jim za razliko od na enak način doseženega klasičnega "solastništva" družbe omogoča posredni položaj delničarjev preko delavske zadruge, ki jo demokratično upravljajo in v okviru katere si na enak način delijo dobiček. Namen in cilj predmetnega dela sta torej predstaviti zakonsko urejene možnosti, ki v okviru klasičnega delovnega razmerja delavcem zagotavljajo participacijske pravice, poudariti, da imajo delavci že v obstoječem (slovenskem) pravnem redu lahko drugačen položaj, ki jim na podlagi notranjega lastništva zagotavlja več pravic od klasičnega delovnega razmerja, predstaviti pot do alternativne oblike delavčevega položaja, vzpostavljene preko delavskih odkupov, in nenazadnje izpostaviti potrebo po sprejemu zakonodaje, ki bi vzpodbujala delavske odkupe, ki bi bili opravljeni predvsem preko delavske zadruge. Ravno poudarjanje te potrebe predstavlja rezultat tega dela.
Ključne besede: delavski odkup, pravice delavcev, delavska zadruga, delavsko delničarstvo
Objavljeno v ReVIS: 07.01.2020; Ogledov: 2316; Prenosov: 160
 Celotno besedilo (1,22 MB) |
122. |
123. Materialnopravni pogoji za izdajo začasnih odredb v zavarovanje nedenarnih terjatev po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in Zakonu o industrijski lastnini ter njihova interpretacija v novejši sodni praksi : diplomsko deloAnja Đuragič, 2019, diplomsko delo Opis: Začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev so zavarovalne in regulacijske. Materialnopravni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, pa so zakonsko in nezakonsko določeni. Splošni režim zavarovanja nedenarnih terjatev z začasno odredbo ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju, ki pa instituta ne ureja celostno. Bistveno je vanj posegla odločba Ustavnega sodišča Up-275/97. Omogočila je izdajo regulacijskih začasnih odredb, tudi tistih, katerih zahtevek je identičen tožbenemu zahtevku. Za presojo obstoja pogojev je predpisalo restriktiven pristop. Prvi pogoj, ki ga predpisuje zakon in ga je vedno treba (s stopnjo verjetnosti) izkazati, je, da terjatev obstaja ali da še bo nastala. Izkazati je treba še eno izmed treh alternativno določenih predpostavk, ki jih zakon taksativno našteva. Predpostavke so: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali močno otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali težko nadomestljive škode, in da dolžnik z izdajo začasne odredbe, ki bi se izkazala za neupravičeno, ne bi utrpel večje škode od škode, ki bi zaradi neizdaje začasne odredbe nastala upniku. Nezakonski pogoji pa so reverzibilnost in nujnost da se zagotovi učinkovitost sodnega varstva. Poleg splošne ureditve institut ureja še vrsto posebnih področnih zakonov. Materialnopravne pogoje za izdajo začasnih odredb za zavarovanje pravic industrijske lastnine (patent, model, znamka, registrirana geografska označba) ureja Zakon o industrijski lastnini. Bistvena razlika je v tem, da mora predlagatelj za začasno zavarovanje pravic intelektualne lastnine izkazati, da je imetnik te pravice in je bila njegova pravica kršena ali pa grozi dejanska nevarnost, da bo kršena.
Ključne besede: začasna odredba, zavarovanje nedenarnih terjatev, regulacijska začasna odredba, pravice industrijske lastnine, materialnopravni pogoji
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2019; Ogledov: 2630; Prenosov: 180
Celotno besedilo (805,76 KB) |
124. |
125. |
126. |
127. Smrtna kazen v svetu danes : diplomsko deloMojca Pernek, 2011, diplomsko delo Ključne besede: smrtna kazen, državna oblast, človeško življenje, človekove pravice, zločin, zastraševanje, mučenje, pravičnost, družbena stabilnost, morala, javno mnenje
Objavljeno v ReVIS: 21.06.2019; Ogledov: 2301; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,15 MB) |
128. |
129. |
130. |
