1. Ureditev zdravljenja brez privolitve mladoletnih bolnikov z duševno motnjo : magistrsko deloTina Resnik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava neprostovoljne hospitalizacije mladoletnih oseb s težavami v duševnem zdravju. Preučili smo pravno ureditev ter pogledali, kakšno je dejansko stanje na tem področju v Sloveniji. Pri preučitvi ureditve varstva mladoletnikov z duševnimi težavami v primeru prisilnega zdravljenja smo uporabili deskriptivno, analitično, razlagalno, deduktivno in primerjalno metodo ter opravili intervju s predstavnikom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Želeli smo ugotoviti, ali obstoječi pravni okvir ustrezno varuje njihove pravice. Cilji raziskovanja so vezani na ugotovitev dejanskega stanja na tem področju, preučitev slovenske zakonodaje in primerjavo s Švedsko, pregled kršitev človekovih pravic in preučitev sodb Evropskega sodišča za človekove pravice glede neprostovoljnega zdravljenja mladoletnih duševnih bolnikov ter oceno ključnih izzivov, s katerimi se soočata zakonodaja in sodna praksa pri varstvu pravic mladoletnih bolnikov z duševno motnjo. Ugotovili smo, da se stanje na tem področju v zadnjih letih izboljšuje in da imata tako Slovenija kot Švedska dobro urejeno zakonodajo, ki se osredotoča tudi specifično na mladoletne osebe. V praksi pa se Slovenija še vedno bori s prostorskim pomanjkanjem in kadrovskim primanjkljajem. Magistrsko delo omogoča vpogled v pomembno tematiko, ki je vedno bolj aktualna, saj se vedno več mladoletnikov spopada z duševnimi težavami, z rezultati raziskave pa upamo tudi na zmanjšanje stigme duševnih težav med mladimi ter povečanje prostorskih in kadrovskih kapacitet na tem področju.
Ključne besede: neprostovoljna hospitalizacija, mladostniki, duševno zdravje, človekove pravice, Zakon o duševnem zdravju
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 365; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (1,13 MB) |
2. Varovanje osebnih podatkov v slovenski policiji : magistrsko deloRebeka Jurček, 2025, magistrsko delo Opis: Varstvo osebnih podatkov je temeljna pravica, ki je določena v listini Evropske unije o temeljnih pravicah in pogodbi o delovanju Evropske unije. Ustava Republike Slovenije določa varstvo osebnih podatkov kot eno izmed zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. Vsaka obdelava osebnih podatkov namreč pomeni poseg v z ustavo varovane človekove pravice. Poseg v obdelavo osebnih podatkov je dopusten, če je z zakonom opredeljeno, kateri podatki se smejo obdelovati, kakšen je namen njihove obdelave ter sta zagotovljena ustrezno varstvo in zavarovanje teh. Varstvo osebnih podatkov je v slovenski policiji urejeno z več zakoni in predpisi, ki zagotavljajo zaščito osebnih podatkov posameznikov. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se osebni podatki v slovenski policiji hranijo, obdelujejo, predvsem pa varujejo in kakšne so sankcije v primeru kršenja pravila varne hrambe, obdelave in varovanja podatkov. Za proučevanje smo uporabili metode, ki smo jih razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opravili pregled strokovne literature in pri tem opravili analizo, v empiričnem delu pa smo izvedli polstrukturirani intervju s pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov v policiji in odgovorno osebo za varstvo osebnih podatkov v policiji. Od strokovnih in kompetenčnih oseb smo želeli iz prve roke pridobiti informacije o delu slovenske policije na tem področju. Rezultati dela bodo prispevali k celovitemu vpogledu v varovanje osebnih podatkov in delovanju slovenske policije na tem področju.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, človekove pravice, ZVOP-2, GDPR, slovenska policija
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 328; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1002,10 KB) |
3. Temeljne človekove pravice v kitajskem sistemu socialnih kreditnih točk : magistrsko deloKristijan Hrovat, 2025, magistrsko delo Opis: Sistem socialnega kreditnega sistema na Kitajskem predstavlja edinstven mehanizem nadzora in regulacije vedenja posameznikov ter pravnih oseb, ki temelji na zbiranju, obdelavi in analizi podatkov za določanje stopnje zaupanja, zanesljivosti in družbene vrednosti posameznika. Gre za kompleksno orodje, ki povezuje digitalne tehnologije, velike podatke in nadzor nad družbenim vedenjem, s ciljem oblikovanja kulture zaupanja v skladu z vladno politiko. Kljub uradno obljubljenim ciljem izboljšanja družbene integritete, povečanja ekonomske stabilnosti in krepitve odgovornosti državljanov sistem odpira številna vprašanja s področja varstva temeljnih človekovih pravic. Uporaba obsežnih nadzornih tehnologij, vseprisotnih kamer, biometričnih podatkov in algoritmičnega odločanja lahko vodi v sistemsko omejevanje in celo kršitve osnovnih pravic in svoboščin, zlasti na področjih zasebnosti, svobode izražanja, svobode gibanja in nediskriminacije. Pravna ureditev tega sistema, skupaj z njegovo nepopolno transparentnostjo in pomanjkanjem pravnega varstva, vzbuja resne pomisleke o skladnosti s splošno sprejetimi mednarodnimi standardi človekovih pravic, kot jih določajo Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter drugi ključni mednarodni dokumenti. Pričujoče magistrsko delo obravnava sistem socialnih kreditov skozi prizmo skladnosti z načeli pravne države in varstva človekovih pravic, pri čemer se osredotoča na ključne pravne izzive in potencialne posledice širjenja takšnih sistemov tudi zunaj Kitajske.
Ključne besede: sistem družbenega kredita, človekove pravice, pravna država, zasebnost, svoboda gibanja, nadzor
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 302; Prenosov: 7
Celotno besedilo (517,40 KB) |
4. Varovanje neprijavljenega javnega shoda 5. oktobra 2021 v Ljubljani skozi prizmo sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice : magistrsko deloAleš Malajner, 2025, magistrsko delo Opis: V Sloveniji so pravice do svobode gibanja, mirnega zbiranja in svobodnega izražanja ustavno zagotovljene. Omejevanje teh pravic je dovoljeno le ob izjemnih dogodkih, med katere lahko uvrstimo tudi svetovno pandemijo nalezljive bolezni COVID-19, ki se je v Sloveniji in po svetu razširila v letu 2020. Od meseca junija tega leta je vlada Republike Slovenije z različnimi vladnimi odloki postopno omejevala zbiranje ljudi. Kljub omejitvam so v letih 2020 in 2021 v Ljubljani potekali številni neprijavljeni protesti proti vladnim ukrepom, na katerih je policija večkrat posredovala tudi z uporabo prisilnih sredstev. Do najodmevnejšega in najintenzivnejšega posredovanja policije proti množici je prišlo 5. oktobra 2021 v Ljubljani, ko je policija poleg policijske konjenice, službenih psov policije in pripadnikov posebnih enot policije uporabila tudi vodni top in plinska dražilna sredstva. Dogodek je sprožil močan odziv v javnosti, v povezavi s posredovanjem policije pa je bil izveden izredni strokovni nadzor, ki je razkril številne sistemske in izvedbene nepravilnosti, kot so presplošno izdani ukazi, pomanjkljiva pravna podlaga za tako intenzivno uporabo prisilnih sredstev in nezadostna utemeljitev posameznih prisilnih sredstev. Varuh človekovih pravic in nadzor nad delom policije sta ugotovila več primerov nesorazmerne, nestrokovne in neutemeljene uporabe sile proti neproblematičnim posameznikom, kar je izkazovalo resne kršitve človekovih pravic, med drugim 11. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP), ki varuje pravico do mirnega zbiranja. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v podobnih primerih tožb proti nekaterim državam v posameznih sodbah potrdila podobne zlorabe oblasti z represivnimi sredstvi in izpostavila potrebo po sorazmernosti ukrepov ter strpnosti oblasti do zbirajočih se množic. Ključno sporočilo ESČP skozi več sodb nalaga oblastem posameznih držav, da ne kaznuje mirnih protestnikov zaradi posameznih izgredov in da represivni ukrepi ljudi ne smejo odvračati od uveljavljanja pravice do mirnega zbiranja.
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, človekove pravice, policijska pooblastila, svoboda zbiranja, uporaba prisilnih sredstev
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 402; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,23 MB) |
5. Analiza pravice do socialne varnosti v teoriji in praksi : magistrsko deloJerneja Mavsar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pravico do socialne varnosti kot ene od temeljnih človekovih pravic, ki posamezniku zagotavlja zaščito pred socialnimi tveganji in možnost dostojnega življenja. Analiza je usmerjena v slovenski pravni red, s posebnim poudarkom na vsebini materialnih pravic, ki izhajajo iz pravnega instituta socialne varnosti, ter na temeljnih načelih, ki usmerjajo njegovo delovanje. V uvodnem delu je predstavljen zgodovinski razvoj socialne varnosti kot koncepta, ki se je iz tradicionalnih oblik dobrodelnosti postopoma razvijal v sodobno, pravno urejeno pravico. Posebej so obravnavane razlike med pojmoma socialna varnost in socialno varstvo ter natančno pojasnjeni ključni pravni pojmi, bistveni za razumevanje instituta. Osrednji del predstavlja poglobljeno analizo obveznih oblik socialnega zavarovanja v Sloveniji, kot so pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, zavarovanje za starševsko varstvo in ureditev dolgotrajne oskrbe. Obravnavani sta tudi področji družinskih prejemkov in socialnega varstva. Delo vključuje pregled nacionalnih, evropskih in mednarodnih pravnih virov ter osrednje ustavnopravne določbe, to je 50. člena Ustave RS. Z analizo sodne prakse nacionalnih in nadnacionalnih sodišč, katerih odločitev je zavezujoča za države članice, so izpostavljena temeljna načela pravičnosti, sorazmernosti in varstva človekovega dostojanstva kot vsebinska opora pravnemu sistemu. Ugotovljeno je, da je pravica do socialne varnosti v Sloveniji pravno celovito in vsebinsko sistematično urejena, pri čemer se posamezne nejasnosti pojavljajo predvsem pri dolgotrajni oskrbi. Posebej je poudarjena razpršenost zakonskega urejanja materialnih pravic na področju socialnega varstva, kar zmanjšuje preglednost in otežuje razumevanje pravic za posameznika. Kljub temu pa sistem v času socialne ogroženosti posamezniku zagotavlja osnovno varnost in potrjuje zavezanost države k spoštovanju ustavne in socialne funkcije pravne države.
Ključne besede: socialna varnost, socialno varstvo, človekove pravice, pravni viri, sodna praksa
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 356; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,20 MB) |
6. Nasilje v športu med mladimi v Sloveniji in človekove pravice : magistrsko deloEdin Šupuk, 2025, magistrsko delo Opis: Nasilje v športu med mladimi predstavlja kompleksen in večplasten pojav, ki zahteva celovito obravnavo s pravnega, družbenega in etičnega vidika. Šport ima ključno vlogo pri fizičnem, psihičnem in socialnem razvoju mladih, vendar lahko neustrezen nadzor in pomanjkanje regulativnih mehanizmov vodita v različne oblike nasilja, kot so fizično, psihično in spolno nasilje, s čimer prihaja do hudih kršitev temeljnih človekovih pravic. Magistrsko delo raziskuje zakonodajni okvir, ki ureja zaščito mladih športnikov v Sloveniji, in ugotavlja ključne pomanjkljivosti pri izvajanju zaščitnih ukrepov. V raziskavi so bile uporabljene deskriptivna, empirična, kvalitativna, normativna in zgodovinska metoda, kar omogoča celovito analizo problema. Namen in cilji raziskave so oceniti učinkovitost obstoječih pravnih mehanizmov pri preprečevanju nasilja v športu in zaščiti mladih športnikov, raziskati vpliv nasilja na človekove pravice ter ugotoviti, kako se nasilje v športnem okolju odraža v praksi. Iz analize je razvidno, da so potrebni zakonodajne izboljšave in večji nadzor nad izvajanjem zaščitnih ukrepov. Poseben poudarek je namenjen vlogi športnih organizacij, odgovornosti trenerjev in drugih ključnih deležnikov pri zagotavljanju varnega športnega okolja. V zaključku so podani konkretni predlogi za krepitev preventivnih ukrepov in izboljšanje pravne zaščite mladih v športu v Sloveniji.
Ključne besede: nasilje v športu, mladi športniki, človekove pravice, zakonodajne izboljšave, varno športno okolje, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 696; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,52 MB) |
7. Obravnava otrok brez spremstva s pomočjo sistemov umetne inteligence : magistrsko deloLara Lindav, 2025, magistrsko delo Opis: Preseljevanje ljudstev iz takšnih ali drugačnih razlogov ni pojav sodobne družbe, vsekakor pa je bilo s pojavom ideje o človekovih pravicah in njihovim razvojem na mednarodni in nacionalni ravni vzpostavljenih več mehanizmov za zaščito temeljnih pravic beguncev. Posebej ranljiva skupina beguncev so otroci, predvsem tisti, ki potujejo sami, brez spremstva staršev ali zakonitih zastopnikov, zaščita njihovih pravic pa pogosto vključuje zapletene in dolgotrajne postopke. S tehnološkim razvojem se je pojavila ideja o uporabi umetne inteligence za obravnavo otrok brez spremstva. Namen in cilj magistrskega dela je analizirati postopke obravnave otrok brez spremstva v Republiki Sloveniji ter izpostaviti temeljne probleme, s katerimi se ti otroci srečujejo. Z deskriptivno metodo se bo skozi različna poglavja opisalo temeljne pojme, ki so ključni za razumevanje izpostavljene problematike. Na podlagi te metode bo uporabljena analitična metoda, s katero se bo analiziralo različne pravne ureditve, ki opredeljujejo pravice otrok brez spremstva na eni strani, in pravno urejenost sistemov umetne inteligence na področju migracij na drugi strani. S primerjalno metodo bodo ugotovljena dejstva aplicirana na ureditev, ki je trenutno veljavna v Republiki Sloveniji. Nazadnje bodo izpostavljeni še nekateri vidiki, ki se jih mora poslužiti Slovenija, če želi uvesti sisteme umetne inteligence na področje migracijske politike tako, da bo njihova uporaba zakonita. Bistven poudarek, na katerega želi opozoriti magistrsko delo, je zavedanje pozitivnih, predvsem pa negativnih vidikov uporabe umetne inteligence na tako kompleksnem področju, kot je varstvo temeljnih pravic otrok brez spremstva.
Ključne besede: otrok brez spremstva, človekove pravice, sistemi umetne inteligence, migracijska politika, pravni pomisleki, etični izzivi
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 539; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,55 MB) |
8. Zaščita in varstvo človekovih pravic starejših odraslih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaUla Erhatič Bizjak, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava varstvo in zaščito človekovih pravic starejših odraslih, ki postajajo v sodobni družbi vse pomembnejše zaradi izrazitih demografskih sprememb, daljšanja življenjske dobe in hitro starajočega se prebivalstva. Čeprav so človekove pravice univerzalne ter zakonsko opredeljene v številnih mednarodnih konvencijah in nacionalnih pravnih okvirih, so pravice starejših odraslih še vedno pogosto spregledane, pomanjkljivo raziskane in v praksi nezadostno uresničene. Raziskava se osredotoča na to, kako so pravice starejših odraslih opredeljene v ključnih mednarodnih pravnih dokumentih, kateri so glavni izzivi pri njihovem zagotavljanju in kateri institucionalni ter pravni mehanizmi zaščite so na voljo v Sloveniji. Teoretični del temelji na analizi znanstvene, strokovne in zakonodajne literature, empirični del pa vključuje sistematični pregled obstoječih raziskav z uporabo PRIZMA protokola in kvalitativno vsebinsko analizo. Osnovni cilj raziskave je ponuditi poglobljen in celovit vpogled v trenutno stanje človekovih pravic starejših odraslih, osvetliti obstoječe vrzeli in prispevati k večjemu razumevanju, ozaveščanju ter razvoju učinkovitejših pristopov za njihovo dolgoročno varstvo.
Ključne besede: človekove pravice, starejši odrasli, pravna zaščita, socialna izključenost, varstvo pravic
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 632; Prenosov: 32
Celotno besedilo (881,62 KB) |
9. Uresničevanje Natovih smernic v slovenski pravni praksi na področju eksplozijske varnosti vojaškega streliva in minskoeksplozivnih sredstev : magistrsko deloSonja Mohar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko eksplozijske varnosti vojaškega streliva in minskoeksplozivnih sredstev v Republiki Sloveniji. Osredotoča se na pravno ureditev tega področja, vključevanje Natovih standardov v slovenski pravni sistem ter nedorečenost pristojnosti pri odločanju v primerih, kjer so ogrožena življenja, premoženje ali okolje, hkrati pa skozi celotno vsebino ozavešča oziroma informira o pomembnosti in pomenu eksplozijske varnosti ter potrebi po njegovi celoviti obravnavi. Raziskava se osredotoča na dve raziskovalni vprašanji. Prvo raziskovalno vprašanje proučuje pravno sistemske temelje za implementacijo Natovih smernic v slovenski pravni red. Ključna pravna podlaga temelji na notranji zakonodaji in mednarodnem sporazumu, predvsem na 3. členu Washingtonske pogodbe, ki državam članicam nalaga razvijanje individualnih in kolektivnih sposobnosti za obrambo. Drugo raziskovalno vprašanje obravnava celovitost pravne rešitve za urejanje eksplozijske varnosti, s poudarkom na področju ravnanja z vojaškim strelivom in eksplozivi v Sloveniji. Država mora s pravnim sistemom in nadzorom zagotoviti, da so tveganja zmanjšana na razumno možno raven, skladno s svojimi negativnimi, predvsem pa pozitivnimi obveznostmi glede varovanja pravice do življenja. Magistrsko delo predlaga osnovne smernice, ki bi postavile in okrepile pravni okvir, ki bi bil podlaga za nadaljnji tehnično operativni razvoj obvladovanja eksplozijske varnosti. S tem bi Republika Slovenija dosegla višjo raven zaščite prebivalstva in okolja, izpolnila svoje mednarodne dolžnosti ter okrepila tako negativne kot pozitivne obveznosti države pri zagotavljanju temeljnih človekovih pravic. Zaključki raziskave poudarjajo potrebo po uskladitvi slovenske zakonodaje z Natovimi smernicami, jasno opredelitvijo pristojnosti in celovitim pristopom k dolgoročnemu zagotavljanju in obvladovanju eksplozijske varnosti.
Ključne besede: eksplozijska varnost, Natov standard, interoperabilnost, človekove pravice, vojaško strelivo in minskoeksplozivna sredstva
Objavljeno v ReVIS: 26.08.2025; Ogledov: 813; Prenosov: 66
Celotno besedilo (2,37 MB) |
10. Pravno varstvo posameznika v upravnem pravu Evropske unijeMatej Avbelj, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek se osredotoča na upravno pravo EU, ki je ena od sodobnih pojavnih oblik upravnega prava in katerega obseg
in pomen v zadnjih letih skokovito naraščata. Prispevek uvodoma opredeli, kaj upravno pravo EU sploh je. Temu sledi analiza ustvarjalcev upravnega prava EU, kakor tudi njegovih naslovnikov. V okviru teh je osrednja pozornost namenjena posamezniku. Predstavljeni so različni načini, kako upravno pravo EU vpliva na položaj posameznika in, z druge strani, kako lahko posameznik zavaruje svoje pravice in pravne interese v upravnih postopkih z evropskimi upravnimi organi. Prispevek sklene s kratko oceno pravnega položaja posameznika v upravnem pravu EU in z nekaj predlogi za njegovo izboljšavo.
Ključne besede: upravni postopek, človekove pravice, pravna varnost, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2025; Ogledov: 745; Prenosov: 9
Celotno besedilo (141,89 KB) |
