1. |
2. Pravni in drugi vidiki položaja žensk v policiji in na vodstvenih delovnih mestihTomaž Čas, Klara Podnar, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: V slovenski policiji je zaposlenih približno 80% policistov in približno 20% policistk. Kljub takim številkam le približno 3% policistk zaseda vodstvena delovna mesta. Čeprav zakonodaja primerno ureja prepoved diskriminacije in zagotavljanje enakopravnosti, še vedno obstaja neuravnoteženost zasedenosti vodstvenih delovnih mest v policiji po spolu. Policistke se v vlogi vodij srečujejo z mnogimi izzivi in dodatno energijo porabijo za razbijanje stereotipov in predsodkov, ne glede na to, da so enako sposobne vodenja kot policisti. Ugotovili smo, da bi bilo smiselno sprejeti določene ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju.
Ključne besede: ženske, policija, vodenje, enakost, položaj žensk
Objavljeno v ReVIS: 31.01.2025; Ogledov: 300; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (166,67 KB) |
3. VLOGA DRUŽINE IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA PRI OHRANJANJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA ŽENSKE V POPORODNEM OBDOBJUDragana Novakov, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Vloga družine in zdravstvenega varstva pri ohranjanju duševnega zdravja ženske v poporodnem obdobju obsega zagotavljanje čustvene podpore, pravočasno prepoznavanje težav in zagotavljanje ustrezne pomoči. Družina, zlasti partner, ustvarja podporno okolje, medtem ko zdravstveni delavci spremljajo stanje ženske, prepoznavajo simptome poporodne depresije in usmerjajo k ustrezni strokovni pomoči. Skupno delovanje obeh je ključno za preprečevanje in zdravljenje duševnih motenj ter ohranjanje zdravja ženske. Namen raziskave je raziskati vlogo zdravstvenega varstva in družine pri ohranitvi poporodnega duševnega zdravja žensk.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Tehnika zbiranja podatkov je bila intervjuvanje. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Vzorec je bil namenski. V raziskavo smo vključili ženske, ki so po porodu imele težave v duševnem zdravju. Pogoj vključitve je bil, da so ženske rodile v letu 2023. V intervju je bilo vključenih šest žensk. Raziskava je bila narejena junija 2024.
Rezultati: Večina intervjuvank je imela omejene informacije o poporodnem duševnem zdravju in niso razumele resnosti poporodne depresije. Dve sta bili dobro obveščeni zaradi zdravstvenega ozadja in delovnih izkušenj, ena pa je omenila, da je poporodna depresija v njeni družini tabu tema. Vse intervjuvanke so pričakovale podporo partnerja ali družine in so se srečale s čustvenimi težavami v poporodnem obdobju. Družina je pogosto igrala pomembno vlogo pri podpori, čeprav dve osebi nista imeli praktične podpore staršev, ena zaradi predsodkov o duševni bolezni. Tri so prejele praktično pomoč partnerja, dve pa je nista; ena je bila obsojana kot slaba mati, druga je imela nasilnega partnerja. Vse intervjuvanke so bile zadovoljne s fizičnim pregledom in oskrbo patronažne medicinske sestre, še posebej z nasveti za skrb za dojenčka. Dve osebi sta izrazili nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja vprašanj o psihičnem počutju in celostne podpore. Pri dveh osebah je patronažna medicinska sestra pomembno prispevala k prepoznavanju znakov depresije. Vse intervjuvanke so prejele pomoč osebnega zdravnika, ki jih je napotil k specialistom, kot so psihologi, psihiatri ali terapevti. Večina je bila deležna psihoterapije ali svetovanja, nekatere so prejele tudi peroralno terapijo. Ena oseba ni bila zadovoljna z obsegom terapevtskih srečanj in je prejela predvsem zdravljenje z zdravili. Med neformalnimi oblikami pomoči so poudarile izmenjavo izkušenj in nasvetov v podpornih skupinah. Dve osebi sta navedli večjo vlogo partnerjev pri gospodinjskih opravilih.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da ima družina ključno vlogo pri zagotavljanju čustvene in praktične podpore ženskam v poporodnem obdobju ter pri prepoznavanju znakov poporodne depresije. Zdravstveno varstvo je ključno za obveščanje, prepoznavanje simptomov in zdravljenje težav. Uspešnost zdravljenja je odvisna od hitrosti prepoznavanja simptomov in začetka ustreznega zdravljenja, kar lahko zmanjša potrebo po nujnih posegih. Različne izkušnje poudarjajo potrebo po prilagodljivem in odzivnem sistemu podpore za matere v poporodnem obdobju. Visoka pričakovanja glede podpore kažejo na potrebo po celostnem pristopu zdravstvenih in družinskih sistemov. Pomanjkanje čustvene podpore in nezadostno terapevtsko svetovanje sta pogosti težavi, ki zahtevata izboljšave v sistemih podpore.
Ključne besede: Ključne besede: vloga družine, vloga zdravstvenega varstva, ohranjanje duševnega zdravja ženske, poporodno obdobje.
Objavljeno v ReVIS: 29.08.2024; Ogledov: 612; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,81 MB) |
4. IZGORELOST IN TELESNA SIMPTOMATIKA MED ŽENSKAMIMaruša Trdin, 2024, ni določena Opis: V vsakodnevnih življenjskih izzivih se je skoraj nemogoče izogniti stresu. Stres nam
omogoča, da se prilagodimo različnim življenjskim situacijam. Pomembno je prepoznati
razlike med dobrim in slabim stresom ter stresom, ki traja daljše časovno obdobje in vodi v
stanje izgorelosti. Na izgorelost lahko vplivajo delo, osebnostne značilnosti, življenjski slog
ipd. Telo nas opozarja z znaki, da je treba nekaj spremeniti. Pogosto se pred nastopom
izgorelosti osebe v tej fazi še bolj usmerijo v delo in so storilnostno naravnave. V tej fazi
lahko telesna simptomatika povsem izgine in oseba misli, da je konec njenih težav. Pogosto
pa je to zgolj faza, ki privede do globljih zapletov. Kasneje se lahko pokažejo težave na
kognitivnem področju. Oseba lahko začne izgubljati spomin, postaja izjemno utrujena in
neproduktivna. Iz prve faze izgorelosti se simptomi začnejo poglabljati. Pomembno je
prepoznati napredek simptomatike in v tej fazi poiskati pomoč (zdravnik), da ne pride do
zadnje faze izgorelosti, v kateri se pojavljajo simptomi porušenega imunskega sistema,
tresavice, izgube zavesti. Naš namen diplomskega dela je bil predstaviti telesno simptomatiko
širši populaciji. Pri kvalitativnem raziskovalnem delu smo vključili sedem intervjuvank, ki so
v preteklosti dobile diagnozo izgorelosti. Iz empiričnega dela smo ugotovili, s kakšno telesno
simptomatiko so se intervjuvanke v obdobju izgorelost srečale in da se je telesna
simptomatika med zdravljenjem spreminjala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so
intervjuvanke pred diagnozo izgorelosti imele telesne simptome, ki so kazali na neravnovesje
v telesu. Zaradi živosti in individualnost vsake posameznice je bilo ugotovljeno, da se je
telesna simptomatika glede na potek bolezni spreminjala in jo je bilo težko opredeliti glede na
stopanje izgorelosti, za kar bi bilo potrebno nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: izgorelost, stres, telesna simptomatika, ženske, spremembe
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2024; Ogledov: 628; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,18 MB) |
5. Položaj žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji : magistrsko deloKlara Podnar, 2024, magistrsko delo Opis: V delu obravnavamo ženske na vodstvenih delovnih mestih v policiji, njihovo vodenje in enak položaj. Ugotavljamo stanje žensk na vodstvenih mestih in najprimernejši stil vodenja za policijske organizacije. Naš namen je bil predstaviti teoretično podlago s področja vodenja, diskriminacije na podlagi spola ter enakosti in enakopravnosti ter predstaviti delovanje policije s poudarkom na njenih vodstvenih delovnih mestih. Glavni cilji naloge so ugotoviti, v kakšnem odstotku ženske zasedajo vodstvena delovna mesta v policiji, ugotoviti, ali so pri tem diskriminirane, in odgovoriti na vprašanje, ali bi si bilo smiselno prizadevati za uravnoteženost spolov na vodstvenih delovnih mestih v policiji. Pri raziskovanju smo si pomagali z uporabo več metod, med njimi z normativno-dogmatično, deskriptivno, kvantitativno in statistično metodo ter s primerjalno analizo in metodo sinteze. Ugotovili smo, da je žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji izredno malo, da se ženske pri napredovanju še vedno soočajo z določenimi težavami in da uravnoteženost spolov po Zakonu o enakih možnostih žensk in moških še zdaleč ni dosežena. Ugotovili smo tudi, da so ženske enako sposobne in uspešne vodje kot moški, ne samo na splošno, temveč tudi v policijskih organizacijah, ob čemer s sabo prinašajo celo paleto pozitivnih vodstvenih lastnosti. Da bi se stanje izboljšalo, bi morala policija aktivno pristopiti k reševanju tega problema in si prizadevati tudi za spremembo policijske (sub)kulture, ki je izrazito moška in ženskam ni naklonjena. Z našim delom smo k znanosti prispevali na ta način, da smo opravili analizo stanja žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji in izvedli statistično analizo rezultatov. Podatki kažejo, da so ženske v izrazito neenakem položaju, čeprav so enako sposobne, imajo večjo željo po napredovanju in imajo v povprečju celo nekoliko višjo izobrazbo kot moški. Med raziskovanjem smo celo ugotovili, da se delež žensk na vodstvenih položajih z leti zmanjšuje. Že samo ta podatek bi moral v policiji izpostavljeno tematiko potisniti v ospredje. Takšno stanje je bilo namreč umetno vzpostavljeno in je kot tako vzdrževano, zato se ne bo izboljšalo samo od sebe.
Ključne besede: vodenje, ženske, policija, enakost, spol
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 739; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,46 MB) |
6. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja glede na spolAnja Bregar Izlakar, 2024, ni določena Opis: Vzpostavljanje enakosti med spoloma je postopen proces, saj zahteva spremembe v temeljih družbene strukture. Te spremembe se odvijajo počasi, saj zahtevajo sodelovanje vseh deležnikov in vpletenost številnih dejavnikov. Družbene vloge spolov so bile v preteklosti povsem različne oz. nasprotne od današnjih. Sprememba oz. prestrukturiranje je zaradi tega obsežno in se odvija počasi. Zato smo v diplomski nalogi analizirali delitev družbene moči med moškimi in ženskam ter spremembo modernizacije med vzgojo otroka in službeno kariero. Primerjava med družbenimi vlogami spolov v preteklosti in danes kaže na zmanjševanje razlik, vendar enakosti med spoloma kljub prizadevanjem še nismo dosegli. Iz opravljene raziskave (kvalitativna – polstrukturiran intervju) ugotavljamo, da se nekatere razlike ohranjajo na področju delitve dela pri vzgoji otrok in družinskih opravilih. V partnerskem odnosu je z ekonomsko neodvisnostjo obeh partnerjev prišlo do pogojev za njuno enakost, vendar je v praksi to drugače. Raziskava je pokazala, da ženske še vedno prevzemajo ključno vlogo pri skrbi za otroke, čeprav se vanjo vključujejo tudi moški. Ženske tako večinoma skrbijo za otroka v primeru bolezni (to vlogo postopoma prevzamejo tudi moški, predvsem če ženska ne more zaradi službenih obveznosti). Ženske tudi večinoma prevzemajo naloge v povezavi s šolskimi obveznostmi (pomoč otrokom pri šolskih nalogah, roditeljski sestanki ipd.), moški le izjemoma. Ženske tako še vedno ohranjajo ključno vlogo pri celostni skrbi za otroka, posledično pa tudi težje usklajujejo poklicno in družinsko življenje. Delovna aktivnost žensk in nezadostno vključevanje očetov v družinski proces privede do problema usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Negotovost na trgu dela negativno vpliva na zasebno življenje, saj zavira urejeno življenje, partnerski odnos in ustvarjanje družine. Poleg tega bolj izobražene ženske v praksi težje najdejo zaposlitev, zasedajo nižja delovna mesta in imajo z isto stopnjo izobrazbe za enako delo nižjo plačo kot njihovi moški kolegi. Delovna aktivnost žensk, preobremenjenost z gospodinjsko vlogo, pozen vstop na trg delovne sile zaradi izobraževanja in težja zaposljivost vodi do odlaganje starševstva, to ima nezanemarljive demografske posledice za družbo.
Ključne besede: ženske, diskriminacija, enake možnosti, enakost spolov, Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–2020, intervju.
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2024; Ogledov: 856; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,14 MB) |
7. |
8. Ohranjanje identitete in asimilacija med slovenskimi izseljenkami v Italijo v preteklega pol stoletjaJana Mikuletič, 2023, ni določena Opis: Pričujoča magistrska naloga ilustrira obdobja izseljevanja Slovenk v Italijo v preteklega pol stoletja, natančneje v letih med 1946 in 1996. Nanaša se tudi na njihove identitetne transformacije do današnjega dne.
Njihova pričevanja, pripovedi in osebni spomini ponazarjajo osebna, intimna in čustvena doživljanja selitve. Naloga nam osvetli njihove različne kraje izselitve, raznovrstne motive za odhod, njihovo udejstvovanje v novem življenjskem okolišu, raznolike izkušnje z asimilacijo in jezikovnimi ovirami v vseh letih njihovega bivanja v Italiji.
Glavne ugotovitve naloge so, da so se intervjuvanke preselile predvsem zaradi dela in boljšega zaslužka, sledi ljubezenski razlog, saj so spoznale partnerja Italijana in se zato preselile v Italijo. Tam so se udejstvovale na različne načine, večina si je tam našla delo, se poročila in si ustvarila družino. Na svoje potomce so skoraj vse prenesle slovenski jezik, torej v našem primeru ne drži, da poročene z Italijani jezika na otroke niso prenesle. Malo manj kot polovica intervjuvank meni, da imajo potomci večplastne identitete, torej se danes čutijo Italijane in Slovence, medtem ko v večini same z jasnimi argumenti izrazijo slovensko identiteto tudi po vseh letih življenja v tujini.
Ključne besede: ženske migracije, Italija, vzroki, asimilacija, vprašanje identitete
Objavljeno v ReVIS: 24.10.2023; Ogledov: 1100; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,41 MB) |
9. Soočanje mladih z nasiljem nad ženskami v družiniDolores Likar, 2023, ni določena Opis: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje soočanja mladih z nasiljem nad ženskami v družini. Odločitev izvira iz dejstva, da kljub globalnemu naraščanju nasilja tudi med mladimi, ženskami in družinami, ni mogoče zaslediti raziskav, ki bi bile specifično osredotočene na mlade, njihov odnos, stopnjo ozaveščenosti, prisotnost stereotipov in predsodkov, občutljivost, sprejemljivost ter odgovornost do nasilja nad ženskami v družini. Ravno mladi pa so ključni dejavnik pri preprečevanju in odpravi tovrstnega nasilja. Naloga je bila razdeljena na dva dela. V teoretičnem delu smo opisali področje nasilja nad ženskami, mlade, njihov položaj v današnji družbi in odnos do nasilja ter se podrobneje opredelili na področje ozaveščanja javnosti o tovrstnem problemu. V empiričnem delu smo s kvantitativno metodo, tj. s pomočjo anketnih vprašanj, pridobili rezultate, na podlagi katerih smo potrdili hipotezi, da mladi nasilje nad ženskami opredeljujejo kot problem zasebne sfere ter ga sprejemajo v preveliki meri. Obenem smo delno potrdili hipotezo, da so mladi premalo ozaveščeni o nasilju nad ženskami v družini, ovrgli pa smo hipotezo, ki je temeljila na dejstvu, da se mladi ne zavedajo zakonske obveze pomoči ženskam, žrtvam nasilja v družini. Dodana vrednost naloge je bila ugotovitev, da je tovrstno nasilje močno prisotno med mladimi, kar dodatno opominja, da je na področju ozaveščanja mladih potrebno storiti še veliko.
Ključne besede: mladi, ženske, nasilje, ozaveščanje, žrtve
Objavljeno v ReVIS: 19.10.2023; Ogledov: 1215; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,56 MB) |
10. Pojav stresa pri mladih odraslih ženskahValentina Zupančič, 2023, ni določena Opis: V diplomskem delu smo raziskovali enega najpogostejših sopotnikov današnjega časa – stres in njegovo pojavnosti pri mladih odraslih ženskah. V prvem sklopu teoretičnega dela smo odgovorili na vprašanja, kaj je stres, kakšna je zgodovina raziskovanja le-tega, kaj so stresorji ter kakšne vrste stresa in stresorjev poznamo, kako stres prepoznamo, kakšne so njegove faze, kaj je stresna reakcija ... V nadaljevanju smo področje povezali s celotno temo naše naloge. Opisali smo značilnosti razvojnega obdobja mladih odraslih ter raziskali vlogo žensk nekoč in danes.
V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo s pomočjo kvalitativne metodologije. Intervjuvali smo 10 žensk, ki so izpolnjevale kriterije za sodelovanje. Pogoji za sodelovanje so bili, da so ženske samske, v starostnem obdobju mladih odraslih in imajo stalno prebivališče v Koroški regiji. Rezultati raziskave so bili v skladu z našimi pričakovanji, brez večjih odstopanj. Na lestvici ocene stresa od 1 do 10 (kjer 1 pomeni zelo malo in 10 zelo veliko) so intervjuvanke povprečno ocenile svoje trenutno stanje s številom 3. V večini jim stres povzroča študij in/ali službena obveznost, pogosto pa so prisotne skrbi o prihodnosti in težave s socialnimi stiki. Kar zadeva doživljanje stresa in občutka preobremenjenosti zaradi spola so tri intervjuvanke podale odgovor, da le-ta ne vpliva na pojav stresa v njihovem življenju, prav tako so tri ženske mnenja, da se zaradi spola trenutno ne čutijo preobremenjene. Ostale, ki so se s to povezavo strinjale (4), so podale različne odgovore, ki se dotikajo doživljanja stresa zaradi občutka varnosti, družbenega pritiska, kariere in odnosov nasploh. Kljub mnenju štirih intervjuvank, da se trenutno ne čutijo preobremenjene, je prisotno zavedanje, da se v prihodnosti, zaradi usklajevanja družinskih in službenih zadev, to lahko spremeni. Na koncu raziskave smo vse rezultate prikazali tudi v poglavju »Predstavitev rezultatov«.
Ključne besede: stres, ženske, mladi odrasli, spol, preobremenjenost
Objavljeno v ReVIS: 30.09.2023; Ogledov: 1031; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,57 MB) |
