1. Upravljanje in urejanje vojnih grobišč v Republiki Sloveniji : magistrsko deloGregor Ivanušič, 2025, magistrsko delo Opis: Vojna grobišča so pomembna mesta kolektivnega spomina in opomina na vojne ter povojno nasilje, ki je zaznamovalo različna zgodovinska obdobja. Skrb za njihovo ohranjanje ter dostojen pokop posmrtnih ostankov ni le del varovanja kulturne dediščine, temveč tudi izraz moralne in družbene odgovornosti. Predstavljajo spoštovanje do umrlih in pravico do urejenega ter pietetnega mesta pokopa žrtev. Slovenija je bila zaradi svoje geografske lege pogosto prizorišče vojaških spopadov, kar se odraža v izjemni razširjenosti vojnih grobišč. Na severnem Primorskem prevladujejo pokopališča iz prve svetovne vojne, medtem ko so grobišča druge svetovne vojne in narodnoosvobodilnega boja prisotna skoraj v vsakem kraju. Posebno poglavje predstavljajo prikrita povojna grobišča, katerih je na slovenskem ozemlju evidentiranih več kot 800. Ta se pogosto nahajajo na težko dostopnih krajih, kot so kraške jame, brezna in gozdovi, kar njihovo urejanje dodatno otežuje. Država ima dolžnost skrbeti za vojna grobišča, kar izhaja tudi iz spoštovanja ustavne pravice do človekovega dostojanstva – pravice, ki velja tudi po smrti. Vzdrževanje teh krajev presega zgodovinski vidik, saj ima pomembno vlogo v sodobni demokratični družbi ter temelji na pravnih in etičnih načelih. Upravljanje in urejanje vojnih grobišč ima tudi ključno vlogo v okviru tranzicijske pravičnosti, ki vključuje pravico do resnice, odgovornosti, sprave in trajnega miru. Gre za proces, ki omogoča prehod iz obdobja kršitev človekovih pravic v obdobje demokracije in pravne države. Upravljanje vojnih grobišč je zato eno ključnih orodij tranzicijske pravičnosti, saj prispeva k razumevanju zgodovine, družbenemu soočenju s preteklostjo in doseganju sprave. Upravljanje in urejanje vojnih grobišč je interdisciplinaren in občutljiv proces, ki zahteva strokoven, zakonit in nepristranski pristop. Za učinkovito upravljanje je ključno sodelovanje različnih strok, kot so zgodovinska, arheološka, antropološka, forenzična, pravna in družboslovna. Prav tako je pomembna vključitev javnosti, svojcev in civilne družbe, ki lahko prispevajo k večji transparentnosti in verodostojnosti procesa. Le celosten, vključujoč in spoštljiv pristop lahko zagotovi dolgoročno varstvo vojnih grobišč in krajev spomina.
Ključne besede: grobišče, vojno grobišče, vojaško grobišče, prikrita vojna grobišča, vojaško pokopališče, žrtve vojn, tranzicijska pravičnost
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 504; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (5,62 MB) |
2. MOBING MED ZAPOSLENIMI V IZBRANI ORGANIZACIJIKatja Krasnić, 2025, ni določena Opis: Mobing je oblika psihičnega in fizičnega nadlegovanja, ki negativno vpliva na delovno okolje, zmanjšuje produktivnost in ustvarja slabo delovno klimo. Gre za ponavljajoče se vzorce neprimernega vedenja, ki žrtvam povzročajo občutek nemoči in stresa.
Diplomsko delo obravnava njegovo problematiko, ki vključuje duševno in čustveno zlorabo na delovnem mestu, bodisi s strani sodelavcev, nadrejenih ali podrejenih.
Delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so predstavljeni pojem mobinga, njegove vrste, oblike, vzroki in posledice. Empirični del preučuje poznavanje mobinga, razloge za ne prijavo ter potencialne žrtve in storilce v izbrani organizaciji.
Glavni cilj raziskave je razumeti vzroke za mobing ter raziskati možnosti za njegovo preprečevanje.
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, žrtve, storilci, posledice, ozaveščanje, preprečevanje.
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2025; Ogledov: 715; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,63 MB) |
3. Soočanje mladih z nasiljem nad ženskami v družiniDolores Likar, 2023, ni določena Opis: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje soočanja mladih z nasiljem nad ženskami v družini. Odločitev izvira iz dejstva, da kljub globalnemu naraščanju nasilja tudi med mladimi, ženskami in družinami, ni mogoče zaslediti raziskav, ki bi bile specifično osredotočene na mlade, njihov odnos, stopnjo ozaveščenosti, prisotnost stereotipov in predsodkov, občutljivost, sprejemljivost ter odgovornost do nasilja nad ženskami v družini. Ravno mladi pa so ključni dejavnik pri preprečevanju in odpravi tovrstnega nasilja. Naloga je bila razdeljena na dva dela. V teoretičnem delu smo opisali področje nasilja nad ženskami, mlade, njihov položaj v današnji družbi in odnos do nasilja ter se podrobneje opredelili na področje ozaveščanja javnosti o tovrstnem problemu. V empiričnem delu smo s kvantitativno metodo, tj. s pomočjo anketnih vprašanj, pridobili rezultate, na podlagi katerih smo potrdili hipotezi, da mladi nasilje nad ženskami opredeljujejo kot problem zasebne sfere ter ga sprejemajo v preveliki meri. Obenem smo delno potrdili hipotezo, da so mladi premalo ozaveščeni o nasilju nad ženskami v družini, ovrgli pa smo hipotezo, ki je temeljila na dejstvu, da se mladi ne zavedajo zakonske obveze pomoči ženskam, žrtvam nasilja v družini. Dodana vrednost naloge je bila ugotovitev, da je tovrstno nasilje močno prisotno med mladimi, kar dodatno opominja, da je na področju ozaveščanja mladih potrebno storiti še veliko.
Ključne besede: mladi, ženske, nasilje, ozaveščanje, žrtve
Objavljeno v ReVIS: 19.10.2023; Ogledov: 1726; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,56 MB) |
4. Zakonska definicija kaznivega dejanja posilstva : diplomsko deloAnja Sirk, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava zakonsko definicijo kaznivega dejanja posilstva. V uvodnem delu so predstavljene tri hipoteze, ki predstavljajo gonilo diplomskega dela. Namen in cilj diplomske naloge sta obravnava spolnega kazenskega prava ter ustreznost inkriminacije spolnega ravnanja brez privolitve. Od junija 2021 v slovenskem pravnem sistemu velja opredelitev kaznivega dejanja posilstva po modelu afirmativnega soglasja, ki za obstoj kaznivega dejanja ne zahteva več prisilitvenega ravnanja, ampak je ta delikt opredeljen kot doseganje spolnega ravnanja brez veljavne privolitve druge osebe. Diplomska naloga obravnava tudi primer spolnega napada na spečo osebo iz sodne prakse, ki je v javnosti sprožil bujen odziv, ko je sodišče dejanje opredelilo kot kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe, saj je storilec silo uporabil šele, ko se je žrtev zbudila in začela upirati. Šlo je za očitno napako sodišča in ne primer ustaljene sodne prakse, ki pa je vendarle bila povod za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva. Namen in cilj diplomske naloge je tudi pregled zgodovinskega razvoja definicije posilstva, nekaterih pojavnih oblik posilstva, zlasti posilstva v zakonski zvezi ter posilstva na zmenku, pa tudi obravnava stereotipov ter odnosa do žrtev posilstva ter ugotovitve o odzivanju žrtev. V zaključnem delu diplomske naloge sledi preučitev zastavljenih hipotez ter njihova potrditev ali zavrnitev. S pomočjo analiziranih modelov kazenskopravne ureditve posilstva, kjer so za vsak model opisane tudi prednosti in slabosti, lahko bralec ustvari mnenje o tem, kateri model se mu zdi najprimernejši.
Ključne besede: posilstvo, model prisile, model afirmativnega soglasja, model veta, žrtve posilstva
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2022; Ogledov: 2885; Prenosov: 138
Celotno besedilo (939,28 KB) |
5. |
6. Psihosocialna pomoč žrtvam nasilja v družini : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeAnja Rijavec, 2014, diplomsko delo Opis: Nasilje v družini postaja vse pogostejši pojav, kar je posledica tudi današnjega tempa
življenja ter slabših ekonomskih razmer. Diplomsko delo se osredotoča na nasilje nad otroki,
ki se pojavlja v obliki fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, nasilja med sorojenci ter
zanemarjanja otroka. Slednja oblika nasilja je vključena v empiričnem delu in je
obravnavana v obliki konkretnega primera. Nasilje v družini je v večini primerov prikrito,
predvsem ko gre za nasilje nad otroki, saj se le-ti bojijo nekomu izven ali znotraj družine
povedati, kaj se jim dogaja. Predvsem je težko opazno spolno in psihično nasilje ter seveda
zanemarjanje otroka, znaki fizičnega nasilja pa so po navadi opazni in jih prej prepoznamo. V
nalogi so natančneje opisane oblike nasilja, znaki nasilja ter načini prepoznavanja le-teh,
večji poudarek je na spolnemu nasilju ter zanemarjanju otroka. Vsako nasilje pusti posledice,
tako pri otroku, kot tudi pri odraslem, zato so opisane posledice nasilja in programi za pomoč
žrtvam ter storilcem nasilja. V nalogi je tudi navedeno, kam se lahko otroci zatečejo po
pomoč ter kako poteka psihosocialna pomoč otrokom žrtvam nasilja, kakšne so pristojnosti
centrov za socialno delo ter drugih institucij, ki se vključujejo v obravnavo primerov, ki se
drug od drugega razlikujejo med seboj. Iz tega razloga je v nalogo vključen tudi postopek, po
katerem se rešujejo problemi.
Za reševanje nasilja obstaja tudi zakonodaja, ki se jo morajo držati centri za socialno delo,
policija ter druge pristojne institucije, ki so vključene v določen primer obravnave nasilja. V
nalogo je v ta namen posebej vključen tudi Pravilnik o sodelovanju organov ter centrov za
socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, s
čimer je lahko na najbolj direkten in natančen način prikazano sodelovanje med institucijami
pri obravnavanju primerov.
Ključne besede: psihosocialna pomoč, nasilje, družina, družinsko nasilje, žrtve, otroci, ukrepi
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 5705; Prenosov: 121
Celotno besedilo (921,12 KB) |
7. Primerjava nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in Kazenskem zakoniku : diplomsko deloAsja Šinigoj, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava primerjavo nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in Kazenskem zakoniku. Poleg te primerjave opisuje tudi pojem, oblike in funkcije družine, opredelitev in vrste nasilja, njegove vzroke in posledice ter morebitne žrtve. Glavni namen in cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali se število obravnavanih primerov nasilja v družini letno povečuje, potrditev hipoteze, da je največje število žrtev nasilja v družini na Goriškem ženskega spola, in obrazložitev obravnavanih primerov po Kazenskem zakoniku in Zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Za ugotovitev zastavljenih ciljev je bil izveden kritičen pregled literature, statistike in sodne prakse. Glede na prebrano so bile podane naslednje ugotovitve, in sicer da se število obravnavanih primerov nasilja v družini letno ne povečuje, da je večina žrtev na Goriškem ženskega spola, da je povzročiteljem izrečena kazenska sankcija, neprištevnim storilcem pa varnostni ukrep psihiatričnega zdravljenja in varstva, da je nasilja v družini več vrst (psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje ter zanemarjanje in zalezovanje), da so žrtve nasilja lahko tako moški kot ženske vseh starosti, vseh ekonomsko-socialnih, narodnih in etničnih skupin, ne glede na okoliščine. Med vzroke za nasilje v družini je potrebno uvrstiti težnjo po doseganju nadzora, ustrahovanje, podrejenost, izražanje jeze, stres, opitost, čustveno razburjenost, ljubosumje, travme iz otroštva itd.
Ključne besede: družina, nasilje, žrtve
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 2951; Prenosov: 184
Celotno besedilo (521,55 KB) |
8. |
9. |
10. Pravni in zgodovinski pregled nasilja v družini v Sloveniji : magistrsko deloDamjan Petrič, 2012, magistrsko delo Ključne besede: družina, oblike nasilja, vrste nasilja, ukrepi za zaščito žrtve, sankcioniranje storilca, mednarodna primerjava, zgodovinski pregled in obravnava nasilja v družini, kazniva dejanja nasilja v družini, prekrški nasilja v družini
Objavljeno v ReVIS: 23.08.2018; Ogledov: 4119; Prenosov: 196
Celotno besedilo (2,09 MB) |
