1. Učinek razvojno nevrološke obravnave z elementi senzorne integracije na motnjo senzorne diskriminacije pri otroku s hiperkinetično motnjo (ADHD) : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaTinkara Senegačnik Jakovac, 2025, diplomsko delo Opis: Motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je nevrološka motnja, ki se pogosto pojavi v otroštvu in vpliva na otrokovo vsakodnevno funkcioniranje. V naši študiji primera smo se osredotočili na povezavo med motnjo ADHD in motnjo senzorne diskriminacije, ki vpliva na sposobnost zaznavanja in obdelave različnih senzornih dražljajev. Raziskovali smo učinke razvojno nevrološke obravnave z elementi senzorne integracije na motnjo senzorne diskriminacije pri otroku z ADHD, da bi preučili, kako ti terapevtski pristopi vplivajo na vsakodnevno funkcioniranje otroka. Metode: izvedli smo študijo primera, v kateri smo obravnavali otroka z motnjo senzorne diskriminacije in ADHD. Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik za oceno senzornega profila, ABC test ter izvedli intervju s otrokovo nevrofizioterapevtko. Rezultati: ugotovili smo, da sta se senzorna obdelava in motorične sposobnosti otroka po izvedeni terapiji izboljšali. Skupna ocena na vprašalniku senzornega profila se je izboljšala za 12 točk. Prav tako so se izboljšale njegove motorične sposobnosti, saj je po terapiji postal manj impulziven in bolj sposoben slediti navodilom. Uspelo nam je tudi zmanjšati iskanje proprioceptivnih dražljajev. Razprava: rezultati študije kažejo, da kombinacija razvojno nevrološke obravnave in senzorne integracije pozitivno vpliva na vsakodnevno funkcioniranje otroka. Terapija je prispevala k izboljšanju senzorne predelave, povečanju sposobnosti za opravljanje motoričnih nalog in boljši samoregulaciji. Kljub pozitivnim rezultatom pa so potrebne nadaljnje raziskave, da bi bolje razumeli prednosti kombinacije teh terapevtskih pristopov.
Ključne besede: ADHD, motnja senzorne diskriminacije, terapija senzorne integracije, razvojno nevrološka obravnava
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 258; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,83 MB) |
2. Vidik fizioterapije pri otrocih z motnjo avtističnega spektra in sorodnimi motnjami : pregled literatureKlara Kos, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Motnja avtističnega spektra in sorodne motnje so vse pogostejše diagnoze pri otrocih. Njihova etiologija še ni natančno opredeljena, vendar je znanstveno dokazano, da lahko več dejavnikov povzroči nagnjenost k motnjam. Na podlagi značilnosti stanj je treba razviti dejavnosti, ki spodbujajo gibalne vzorce, držo, komunikacijo, socializacijo in psihično stanje. Pri vsem tem pa je pomemben multidisciplinarni pristop. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo strokovne in znanstvene literature ter že narejenih raziskav raziskati vpliv in vlogo fizioterapije pri otrocih z motnjo avtističnega spektra in s sorodnimi motnjami. Metode dela: Za pisanje diplomskega dela je bil izbran sistematični pregled literature. Uporabljene so bile metoda kompilacije, komparativna metoda, deskriptivna metoda, metoda analize in metoda sinteze. Uporabljena literatura v diplomskem delu je bila pridobljena s pomočjo orodij Google Scholar, PubMed, ScienceDirect in PEDro. V večini je bila uporabljena tuja literatura, napisana v letih 2014–2024. Rezultati: V pregled je bilo vključenih 17 raziskav, s katerimi so bili ugotovljeni pozitivni učinki hipoterapije, terapije senzorne integracije in telesne vadbe oz. hidroterapije na otroke z motnjami avtističnega spektra in s sorodnimi motnjami. Izstopajo predvsem izboljšanje telesnih spretnosti, senzorna integracija in vedenje. Razprava in zaključek: Ugotovitve so pokazale, da ne obstaja zlati standard pri zdravljenju motenj avtističnega spektra in sorodnih motenj. Namreč za zdravljenje teh motenj obstaja mnogo različnih fizioterapevtskih tehnik in metod, ki pri različnih pacientih različno pomagajo.
Ključne besede: MAS, Aspergerjev sindrom, ADHD, hipoterapija, senzorna integracija
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2024; Ogledov: 858; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,83 MB) |
3. ADHD v delovnem okolju: vpliv na zaposlitev, karierno pot in podjetništvoOkarina Kana Mahnič, 2024, ni določena Opis: V magistrskem delu je podrobno predstavljena motnja ADHD pri odraslih, ki so v delovnem razmerju. Zanima nas, kako motnja ADHD vpliva na zaposlitev posameznikov, potek njihove karierne poti, s kakšnimi težavami se srečujejo v delovnem okolju in kako doživljajo odnose na delovnem mestu.
Preverimo, ali so posamezniki z motnjo pozornosti in koncentracije bolj nagnjeni k podjetništvu, ki je lahko alternativa tradicionalnim oblikam zaposlitve.
Raziskava zajema večje število posameznikov z ADHD, strokovnjake iz zdravstvene stroke in specialiste, ki se ukvarjajo z usmerjanjem in zaposlovanjem človeškega kapitala na odprta delovna mesta. Raziskava je zanimiva že zaradi tega, ker ugotavlja, kako takšna motnja vpliva na dobrobit posameznikov z ADHD in njihovo delo v podjetjih.
Ključne besede: motnja ADHD, zaposlovanje, delovno okolje, podjetništvo, odrasli, težave, odnosi.
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2024; Ogledov: 1021; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,05 MB) |
4. |
5. Pravice polnoletnih oseb z ADHD : magistrsko deloTjaša Kerec, 2023, magistrsko delo Opis: ADHD velja za motnjo, ki jo pretežno povezujemo z otroki in mladostniki, vendar postaja vse bolje prepoznana tudi med odraslimi. Medtem ko je posledično zagotavljanje pravic do enakih možnosti učencev in dijakov z ADHD v slovenskem sistemu že razmeroma dobro urejeno, je ureditev pravic študentov z ADHD še polna vrzeli. Pregled zakonodaje kaže, da je upoštevanje posebnih potreb študentov z ADHD v slovenskem terciarnem izobraževanje praktično povsem v domeni posameznih izobraževalnih ustanov. S primerjavo mednarodnega in nacionalnega prava človekovih pravic ter slovenske zakonodaje in postopkov za zagotavljanje človekovih pravic polnoletnih oseb z ADHD smo ugotovili, da slovenska zakonodaja in postopki na področju izobraževanja ne zagotavljajo človekovih pravic polnoletnih oseb z ADHD ter da so pravice polnoletnih oseb z ADHD v izobraževanju v Sloveniji slabše zaščitene kot pravice polnoletnih oseb z ADHD v tujini. Primerjava sodne prakse kaže, da problem izhaja že iz samih pavšalnih opredelitev stanj, ki veljajo kot podlaga za priznavanje posebnih potreb, in tako v Sloveniji za razliko od nekaterih drugih evropskih držah ADHD ne obravnavamo kot hude oviranosti. Na osnovi tega ugotavljamo potrebo po boljši integraciji slovenskega aparata zaščite pravic oseb z ADHD z medicinskimi klasifikacijami, ki ADHD prepoznavajo kot pomemben dejavnik omejenih zmožnosti posameznika. Slovenski terciarni sistem potrebuje tudi zakonsko ureditev uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin študentov z ADHD v terciarnem izobraževanju.
Ključne besede: ADHD, odrasli, človekove pravice, izobraževanje, usmerjanje študentov
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 1840; Prenosov: 221
Celotno besedilo (723,78 KB) |
6. Samopodoba žensk z ADHD v sodobni družbi : diplomska nalogaAnja Rupnik, 2021, diplomsko delo Opis: Omemba motnje ADHD se v sodobni družbi pojavlja vedno večkrat. Zaradi nerazumevanja in neinformiranosti o motnji, še vedno prihaja do stigmatizacije obolelih. V diplomski nalogi smo raziskovali, kako se ženske z ADHD doživljajo, kako doživljajo svojo vlogo v družbi in kako se stigma zaradi ADHD potencialno povezuje z njihovo samopodobo.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili trenuten položaj žensk v družbi in kako se je ta položaj skozi čas spreminjal. Nekaj besed smo namenili seksizmu in sistemu patriarhata, ter kako vplivata na blagostanje žensk in družbe kot celote. Nato smo predstavili spol in spolne vloge ter stereotipe o ženskah, saj so pomembni dejavniki pri boljšem razumevanju problematike. Opredelili smo samopodobo, identiteto in samospoštovanje, ki tvorijo celoto samodoživljanja posameznika. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opredelili ADHD, opisali simptomatiko, kako se ga odkriva in zdravi, razlike med spoli ter posledice in komorbidnost motnje.
Empirični del zajema kvalitativno analizo petih polstrukturiranih intervjujev. Vzorec so sestavljale ženske, stare od 20 do 42 let, s potrjeno diagnozo ADHD. Vprašanja so se osredotočala na odnos žensk do družbe ter njihovega položaja v njej, na odnos družbe do ADHD in žensk z ADHD do te motnje ter kako se vse skupaj povezuje z njihovo samopodobo. Rezultate smo predstavili z izseki intervjujev, ki so pripomogli h globljemu razumevanju problematike. Pokazali so, da je potrditev in sprejemanje diagnoze ADHD udeleženkam izjemno pomembna in da sta stigmatizacija ter nerazumevanje družbe pripomogla k njihovi slabši samopodobi. Majhen vzorec in število mlajših udeleženk sta bili glavni omejitvi, zato rezultatov nismo mogli posplošiti na celotno populacijo.
Ugotovitve raziskave so lahko smernice za nadaljnje raziskovanje vsakodnevnega doživljanja žensk z ADHD in kako se nerazumevanje in stigmatizacija s strani družbe povezujeta z njihovo samopodobo.
Ključne besede: motnja ADHD, samopodoba, ženske, spolne vloge, sodobna družba, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2022; Ogledov: 2141; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,18 MB) |
7. |
