Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: pandemija COVID-19, gospodarstvo, management uvoza in izvoza, EU
Objavljeno v ReVIS: 20.09.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,99 MB)

Opis: Obdobje epidemije covida-19 in kasneje pandemije je pripeljalo do številnih družbenih sprememb in pravnih izzivov. Za reševanje in varovanje življenja ljudi so bila ključna, po mnenju nekaterih tudi sporna, priporočila vlade in izredni ukrepi. Ti so bili sprejeti brez odobritve v parlamentu, (nekatera tudi) brez širšega dogovora stroke in so imela naravo zavezujočih pravnih pravil. Zdi se, da so izkušnje v tem obdobju pokazale pretežno nezaupanje in neusklajenost, predvsem z vidika normiranja na področju zdravstva. Javna in strokovna razdvojenost se je posledično odražala kot nezaupanje v zdravstveni sistem, ki je ključni dejavnik za obstoj vsake družbe. Že dlje časa se na področju zdravstva izhaja iz ozkega pogleda in posameznikovega nezadovoljstva, kar zagotovo ni objektivni – širši pristop pri oblikovanju zdravstvenega sistema in graditvi zaupanja v zdravstvo. Seznanitev z ustreznim dejanskim stanjem v luči zagotavljanja pravice do življenja in pravice do zdravstvenega varstva je imelo za posledico številne posege v človekove pravice in temeljne svoboščine. V magistrskem delu so na podlagi normativno dogmatične metode, primerjalnopravne metode, metode analize, metode deskripcije, deduktivne in induktivne metode, metode logičnega sklepanja in metode sinteze predstavljene prvine zdravstvenega sistema, nekatere temeljne določbe varovanja ustavno najvišjih vrednot, opredeljeno je splošno ustavno načelo sorazmernosti in javni interes, ter pravici do življenja in zdravstvenega varstva. Namen in cilj raziskave magistrskega dela je preučiti dopustnost in sorazmernost izrednih ukrepov, kar je imelo različne dejanske in pravne posledice. Dejstvo je, da so številni negativni dejavniki, ki so povzročili nedopustne čakalne dobe, posegli v pravico do varovanja zdravja necovidnih bolnikov. Ob vsem navedenem je meniti, da bo v prihodnje, zaradi izogiba številnim pravnim zapletom treba najti ravnovesje med zagotavljanjem pravice do zdravstvenega varstva in varovanja življenja ter spoštovanjem ustavno varovanih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Ključne besede: covid-19, predpisi, zdravstvena obravnava, pacientove pravice, sorazmernost, javni interes, dostopnost, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 263; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Uvod in namen: V magistrski nalogi predstavljamo pomen telesne aktivnosti za duševno zdravje, zlasti v kontekstu pandemije Covid-19. Namen je bil proučiti učinke telesne aktivnosti na telo in duševno zdravje ter oceniti vpliv pandemije. Cilj magistrske naloge je potrditi povezavo med telesno aktivnostjo in duševnim zdravjem ter vpliv pandemije na njiju. Metode: Uporabljen je anonimni anketni vprašalnik, sestavljen iz 28-ih vprašanj, ki je vseboval demografske podatke, dva standardizirana vprašalnika (Mednarodni vprašalnik telesne dejavnosti – IPAQ-SF in Vprašalnik duševnega zdravja – MHC-SF) ter vprašanja, ki se nanašajo na objektivno doživljanje razmer med Covid-19. Povezavo z vprašalnikom smo anketirancem poslali na njihove elektronske naslove. Rezultati: Telesna aktivnost ni statistično pomembno vplivala na duševno zdravje študentov. Prav tako ni statistično pomembnih razlik v telesni pripravljenosti in stopnji telesne aktivnosti pred in med pandemijo. Anketiranci občutenje stresa in kakovost življenja ocenjujejo v enaki meri kot pred pandemijo. Uporabnost: Rezultate raziskave lahko uporabimo kot ključen argument za implementacijo telesne aktivnosti vsakdana študentov in splošne populacije. Ukrepi za zdrav življenjski slog so še posebej pomembni v kriznih situacijah, kot je bila pandemija Covid-19. Omejitve: Majhen vzorec anketirancev in možna pristranskost. Raziskava je bila opravljena v času normaliziranja Covid-19 situacije.
Ključne besede: Telesna aktivnost, vadba, duševno zdravje, fizioterapija, Covid-19.
Objavljeno v ReVIS: 10.05.2024; Ogledov: 478; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Študij na daljavo, ki ima sicer dolgo zgodovino, je z izbruhom epidemije Covid-19 doživel preobrazbo. Tradicionalno izobraževanje, ki temelji na fizični prisotnosti v učilnicah, je bilo prisiljeno preiti na digitalne platforme. Študij na daljavo se je izkazal za ključno rešitev v času, ko so bile fizične institucije zaprte, omogočal je kontinuirano izobraževanje z uporabo spletnih učilnic in videopredavanj. Hibridna oblika študija, ki združuje elemente študija na daljavo in tradicionalnega študija, študentom omogoča večjo prilagodljivost in interakcijo s profesorji ter sošolci. V diplomski nalogi smo obravnavali percepcije študentov Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici o študiju na daljavo med epidemijo Covid-19 in o hibridni obliki študija po epidemiji. Raziskava je vključevala študente dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa Socialni menedžment, pri čemer smo zajeli tako domače kot tuje študente. Za namen izvedbe raziskave smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, in sicer metodo fokusnih skupin. Raziskava je pokazala, da so se med epidemijo Covid-19 percepcije študentov razlikovale, od izgube motivacije in potrebe po socializaciji pri študiju na daljavo do cenjenja tradicionalnega izobraževanja zaradi omejitev, ki jih prinaša študij na daljavo. Hibridni model izobraževanja je nekaterim študentom prinesel olajšanje in prilagodljivost, drugim pa dodatne izzive. Kljub temu so študenti priznali, da brez izkušenj s študijem na daljavo ne bi izbrali hibridnega izobraževanja. Kljub temu da raziskava ni odkrila večjih razlik v izkušnjah med domačimi in tujimi študenti, so slednji pogosteje izbrali hibridno obliko. V zaključku raziskava predlaga nadaljnje raziskovanje hibridnega izobraževanja, saj le-to predstavlja relativno novo prakso v slovenskem izobraževalnem sistemu. To odpira vprašanja o dolgoročnih vplivih in učinkovitosti te oblike študija v primerjavi s tradicionalnimi pristopi in nakazuje, kako bo to vplivalo na prihodnje generacije študentov ter oblikovanje izobraževalnih sistemov po svetu.
Ključne besede: Epidemija Covid-19, študij na daljavo, hibridno izobraževanje, online, percepcije.
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2024; Ogledov: 570; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Pravica do zasebnosti je v današnjem času ena izmed bolj strogo varovanih človekovih pravic. Sama pravica, kot jo poznamo danes, se je razvila šele s pojavom zahodnega kapitalizma, torej v 18. stoletju, in se izrazito veže na nastanek individualizma. Čeprav gre pri zasebnosti za obsežen pojem, pa se njen obseg s časom ni širil, temveč ožil. Danes bi lahko rekli, da je pravica čedalje bolj omejena in kot vrednota v družbi izgublja pomen. Na eni strani zasebno sfero »ogroža« država, še večji vpliv nanjo pa ima družba. Z modernimi tehnologijami se je razvil pojav, imenovan družba nadzora. Posegi in vplivi družbe na zasebnost posameznika so bistveno bolj problematični kot vplivi države – sploh na področju informacijske zasebnosti.1 Potemtakem lahko zaključimo, da generalne, enotne definicije zasebnosti in pravice do zasebnosti pravzaprav ni. Glavni vzrok je v tem, da je pravica relativna, subjektivna, spremenljiva in kontekstualna. Vsak izmed nas ima glede zasebnosti drugačna prepričanja in pričakovanja. 2 Drugi glavni junak magistrskega dela je covid-19, bolezen, ki je dobesedno ustavila in spremenila svet do te mere, da še danes ne vemo točno, na kaj vse je vplivala in kakšne posledice je v svetu pustila. Osredotočili se bomo na ukrepe Slovenije, ki so bili izdani v času epidemije. Poskušali bomo najti tudi takšne, ki so mogoče posegali v samo pravico do zasebnosti. V svetovno epidemijo so bile vpletene tudi druge države, zato bo pregled ukrepov dal jasno sliko, kakšen pristop je določena država ubrala. Glede na analizirano literaturo in aktualne informacije lahko trdimo, da so bili določeni ukrepi organov sprejeti prehitro in brez dobrega premisleka, kako bodo na ljudi vplivali. Vendar moramo po drugi strani v prihodnost gledati pozitivno. Virus je bil omejen in z vsako mutacijo je postajal šibkejši. Kot družba smo lahko ponosni na to, kako smo stopili skupaj, ko je bilo to najbolj pomembno.
Ključne besede: covid-19, epidemija, ukrepi, zasebnost, človekova pravica
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2024; Ogledov: 684; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,66 MB)