1. Mobile phones as photocopying devices in the context of exceptions or limitations to the reproduction rightEneja Drobež, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: In the collective management of copyright and related rights in the Republic of Slovenia, we face numerous challenges related to the collection, management, and distribution of copyright royalties and equitable remunerations. The most pressing issue in Slovenian case law is the payment of fair compensation for reproduction under conditions of private or other personal use. The Higher Court of Ljubljana, in its judgments No. V Cpg 248/2023 (Higler Court of Ljubljana, 2024a) and V Cpg 249/2023 (Higher Court of Ljubljana, 2024b), addressed the question of whether under Slovenian law, fair compensation for photocopying must be paid for the import and sale of mobile phones? We believe the answer to this question depends on the complex intertwining of the EU and national law and is far from unambiguous. The article aims to provide a comprehensive overview of Slovenia's remuneration system for private copying, considering the scientific literature and binding EU law and aims to provide legislative solutions for effectively collecting fair compensation for private copying in Slovenia
Ključne besede: copyright, private copying, EU Law, fair compensation in copyright
Objavljeno v ReVIS: 05.03.2026; Ogledov: 102; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (378,59 KB) |
2. Hierarhična zasnova socialne infrastrukture za medgeneracijsko sožitje in blažitev socialnih pritiskov na podeželju - Financiranje : znanstvena monografijaDavid Bogataj, Marija Bogataj, Samo Drobne, Valerija Rogelj, Eneja Drobež, 2025, znanstvena monografija Ključne besede: aktuarska matematika, podeželje, grajeno okolje, socialna infrastruktura, staranje, funkcionalne zmožnosti, prostorska hierarhija
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 138; Prenosov: 2
Celotno besedilo (7,95 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Ustavno- in primerjalno pravni vidiki kolektivnega upravljanja pravic na avdiovizualnih delihEneja Drobež, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: zadnja novela zakona o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 2022 je močno preoblikovala razmerja med ključnimi deležniki pri ustvarjanju avdiovizualnih del, tj. soavtorji, iz-vajalci in filmskimi producenti. Slovenija je sledila novejšim trendom v primerjalnem pravu, ki z neodpovedljivimi in ne-prenosljivimi poplačilnimi pravicami zagotavljajo pravično udeležbo ustvarjalcev na dohodkih iz sekundarnega izko-riščanja avdiovizualnih del. S tem se v evropski uniji krepi položaj kolektivnih organizacij, saj nacionalni zakoni za to-vrstne pravice običajno določajo, da se obvezno kolektivno upravljajo. Po drugi strani pa je treba zaradi ustavnega nače-la pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti iz 155. člena URS preprečiti, da bi nove zakonske določbe posegale v že obstoječa pogodbena razmerja med ustvarjalci in fimskimi producenti. v prispevku bomo preučili naravo novih pra-vic in jih primerjali s podobnimi ureditvami v primerjalnem pravu. Preverili bomo, katere izmed teh pravic bi lahko po-menile izziv z vidika prepovedi retroaktivne veljave pravic in kako naj k temu pristopi zakonodajalec.
Ključne besede: avtorsko pogodbeno pravo, poplačilne pravice, pravice do nadomestil, avdiovizualna dela, prepoved povratne veljave predpisov, razvoj avtorskopravne zakonodaje
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 186; Prenosov: 3
Celotno besedilo (124,46 KB) |
4. Nekonvencionalne znamke : primerjava med ureditvijo Evropske unije in ZDANina Gerželj, 2025, doktorska disertacija Opis: Zaradi vse večje globalne konkurence in ozaveščenosti potrošnikov je vse večja tudi potreba podjetij po prepoznavnosti. Vse bolj se zavedajo, da zgolj kakovost in cena nista dovolj za uspešno prodajo blaga ali storitev. Izkazalo pa se je, da je učinkovitejše, če se pri graditvi identitete znamke osredotočajo na senzorične zaznave potrošnikov. Nekonvencionalne znamke tako pri posamezniku vzbujajo občutke, ki velikokrat pri dojemanju okolice odigrajo pomembnejšo vlogo kot sam razum, zato postaja področje nekonvencionalnih znamk vse bolj zanimivo in kompleksno. Pravno varstvo znamk se zdi na prvi pogled dokaj preprosto, vendar je zaradi prepletenosti pogojev, ki jih mora izpolnjevati znak, ki ga zaželimo registrirati, precej zapleteno. Čeprav je Evropska unija z novo zakonodajo razširila ilustrativno naštete znake in mednje vključila tudi nekonvencionalna znaka (barvo in zvok) ter odpravila zahtevo po grafičnem prikazu znaka, predstavljajo nekonvencionalni znaki še vedno izziv številnim organom, pristojnim za registracijo znamk, ter podjetjem, ki želijo za nekonvencionalni znak pravno zavarovati. Kljub pozitivnim lastnostim, ki jih imajo za potrošnike in podjetja znamke, pa imajo včasih le-te tudi protikonkurenčni učinek. V doktorski disertaciji z uporabo primerjalne in analitične metode raziskovanja proučim evropsko in ameriško pravo nekonvencionalnih znamk ter razjasnim določene nejasne in nepopolne določbe zakonodaje s tega področja. Analiza sodne prakse Sodišča Evropske unije, Splošnega sodišča in sodišč Združenih držav Amerike ter prakse drugih pristojnih organov v Evropski uniji in Združenih državah Amerike osvetljuje predvsem vprašanja, povezana s t. i. registrabilnostjo znamke vonja, zvoka in barve. Rezultati raziskave potrjujejo tezo, da je registracija nekonvencionalnih znamk zahtevnejša ter primerjalnopravno gledano liberalnejša na ozemlju Združenih držav Amerike. Uspešna registracija znamke vonja pa ostaja v obeh pravnih sistemih še vedno nerešena.
Ključne besede: znamke, nekonvencionalne znamke, čutno znamčenje, popolna konkurenca, monopol, registrabilnost nekonvencionalnih znamk, znamka vonja, zvočna znamka, barvna znamka, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 304; Prenosov: 7
Celotno besedilo (4,63 MB) |
5. Avtorsko pravo na področju slovenske kinematografije : diplomsko deloTamara Udovič, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava avtorskopravna razmerja v slovenski kinematografiji s posebnim poudarkom na pogodbeni praksi filmskih ustvarjalcev. V teoretičnem delu so predstavljeni zgodovinski razvoj slovenske kinematografije od prvih projekcij leta 1896 do danes, pravni okvir filmske produkcije ter razvoj avtorskopravne zakonodaje od Zakona o zaščiti avtorske pravice iz leta 1929 do veljavnega Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Empirični del temelji na kvalitativni vsebinski analizi enaindvajsetih pogodb režiserjev, scenografov in igralcev iz zbirke Slovenske kinoteke, ki pokrivajo obdobje 1960–1988. Namen raziskave je identificirati vzorce v prenosu avtorskih pravic skozi različna časovna obdobja ter ugotoviti, kako se zakonodajne spremembe odražajo v konkretnih pogodbenih razmerjih. Analiza razkriva postopen razvoj formalizacije pogodbenih razmerij. V šestdesetih letih prenos pravic večinoma ni eksplicitno opredeljen, pogodbe se osredotočajo predvsem na delovne obveznosti in honorarje. V sedemdesetih letih se pojavi jasnejša terminologija prenosa pravic ter sklicevanje na kolektivne pogodbe. V osemdesetih letih pogodbe vsebujejo obsežne sezname prenesenih pravic, vključno s pravicami za še neznane medije, prvič izrecno razlikujejo med materialnimi in moralnimi pravicami ter vsebujejo varovalko, da neprenesene pravice ostanejo ustvarjalcu. Sistematična analiza arhivskih pogodb ponuja vpogled v dejansko prakso prenosa avtorskih pravic v formativnem obdobju slovenske kinematografije kot organizirane produkcijske dejavnosti. Ugotovitve prispevajo k razumevanju zgodovinskega razvoja avtorskopravnih razmerij in predstavljajo osnovo za interpretacijo sodobnih izzivov pri uveljavljanju pravic filmskih ustvarjalcev v digitalni dobi.
Ključne besede: avtorsko pravo, avtorska pravica, slovenska kinematografija, avdiovizualna dela, filmske pogodbe, prenos pravic, filmski ustvarjalci, Slovenska kinoteka
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 439; Prenosov: 9
Celotno besedilo (808,65 KB) |
6. Predstavitev sodne prakse slovenskih sodišč v zvezi z Uredbo o dedovanju : diplomsko deloPetra Fleischman, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo Uredbe (EU) št. 650/2012 o dedovanju v slovenski sodni praksi ter njen vpliv na reševanje zapuščinskih postopkov s čezmejnim elementom. Uredba je uvedla enotna pravila na področju mednarodnega dedovanja, kot so merilo običajnega prebivališča, možnost izbire prava in evropsko potrdilo o dedovanju (EPD). Namen raziskave je bil ugotoviti, kako slovenska sodišča razlagajo in uporabljajo ta pravila ter ali pri tem dosegajo cilje prava EU, zlasti pravno varnost in predvidljivost. Raziskava temelji na analizi normativnega okvira (Uredba, Zakon o dedovanju, Zakon o mednarodnem zasebnem pravu, sekundarno pravo EU), pregledani so bili tudi relevantni doktrinarni viri. Osrednji del zajema analizo 49 odločb slovenskih sodišč, pri čemer je bilo 21 primerov obravnavanih poglobljeno. Uporabljena je bila tudi primerjalna metoda z vključitvijo sodne prakse Sodišča EU ter nemških, avstrijskih in francoskih sodišč. Ugotovitve kažejo, da slovenska sodišča praviloma dosledno upoštevajo pravila Uredbe, zlasti pri določanju običajnega prebivališča in razlagi izbire prava, kjer zahtevajo izrecno in nedvoumno voljo zapustnika. Največ neenotnosti se pojavlja pri uporabi EPD v zemljiškoknjižnih postopkih: od prvotno liberalnega pristopa (npr. CDn 196/2018) je praksa prešla k restriktivnemu, ki uvaja dodatne nacionalne pogoje, kot je zahteva po klavzuli izvršljivosti. To odpira vprašanja skladnosti s temeljnim načelom prostega pretoka listin. Izvirnost dela je v sistematičnem pregledu sodne prakse in kritični oceni, ki opozarja na potrebo po doslednejši uporabi mehanizma predhodnega vprašanja pred Sodiščem EU ter po večji enotnosti pri obravnavi EPD. Omejitev predstavlja omejen dostop do vseh relevantnih odločb, vendar kljub temu raziskava ponuja celovit vpogled v razvoj slovenske prakse in njeno umeščenost v evropski pravni prostor.
Ključne besede: Uredba (EU) št. 650/2012, dedovanje, običajno prebivališče, izbira prava, evropsko potrdilo o dedovanju (EPD), priznanje in izvrševanje tujih odločb, slovenska sodna praksa
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 300; Prenosov: 10
Celotno besedilo (499,93 KB) |
7. Uporaba umetne inteligence v sodstvu : magistrsko deloSaira Emrić, 2025, magistrsko delo Opis: Umetna inteligenca se širi na vse sfere našega življenja in tudi sodstvo pri tem ni izjema. Njena implementacija na tem občutljivem in kompleksnem področju predstavlja izziv, saj lahko nepravilna uporaba umetnointeligenčnih sistemov hitro privede do kršitev temeljnih človekovih pravic in vpliva na pravno varnost posameznikov. Zato je ključno, da se pri implementaciji umetne inteligence v sodstvu skrbno preučijo vsa morebitna tveganja in jih z ustreznimi pravnimi okviri čim bolj omejimo in nadzorujemo. Praktična uporaba umetne inteligence v sodstvu že zdaj razkriva tako izzive kot tudi številne priložnosti za učinkovitejše delovanje sodnega sistema. Nekatere države so umetni inteligenci bolj naklonjene in jo hitreje vključujejo v svoje sodne procese, medtem ko druge pristopajo k njeni uporabi bolj pazljivo in zadržano. Tudi v Sloveniji sodstvo postopoma uvaja tehnološke rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci. Pomemben vidik uporabe umetne inteligence v sodstvu predstavlja njen vpliv na vlogo sodnika in celoten proces sodniškega odločanja. Magistrsko delo celovito analizira različne možnosti implementacije umetne inteligence v sodnih postopkih ter preučuje rešitve, ki bi lahko prispevale k večji učinkovitosti in boljši dostopnosti sodstva. Ob tem pa izpostavlja zahtevo po zaščiti sodstva, zaposlenih in posameznikov pred morebitnimi tveganji, zlorabami in kršitvami njihovih pravic. Le skrbno zasnovan razvoj umetne inteligence v sodstvu lahko zagotovi ravnovesje med tehnološkim napredkom in varstvom človekovih pravic.
Ključne besede: umetna inteligenca, sodstvo, visoko tvegani sistemi, neodvisnost, nepristranskost
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 1807; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,18 MB) |
8. Effectiveness of new reactivation approaches in integrated long-term care : contribution to the long-term care actSuzanna Mežnarec Novosel, Marija Bogataj, David Bogataj, Eneja Drobež, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Objectives: This study evaluates the effectiveness of an innovative, integrated healthcare approach based on the “Long-term Care (LTC) in the Community” pilot project, aimed at testing solutions for the new LTC Act and associated regulations in Slovenia. It is based on a small sample, which can be financed from European project funds. This methodology is crucial for the subordinate legislation derived from the LTC Act. Methods: We selected beneficiaries who decided to receive integrated services in their home environment in rural areas. Among 132 beneficiaries who received various care services at home, 75 beneficiaries received integrated services to maintain independence, while a control group of 57 persons did not receive these despite eligibility. The hypothesis that the new reactivation and other services to strengthen and maintain independence facilitate a transition to a lower category of LTC within the system of different states of abilities and that new approaches with integrated home care are much moresuccessful were tested using the Z + 4 test. Results: Seven out of eight users’ abilities were improved by an inventive approach to LTC at home, including reactivation activities, with p < 0.025. The probability that the new methods will outperform the old ones for an arbitrarily selected senior eligible for LTC exceeded 0.89. Thus, we used quantitative methods to confirm the reasonableness of the decisions included in the LTC Act and will help to estimate savings in the health fund. Conclusions: These positive results promote the implementation of integrated care strategies, norms, and standards, which will be further articulated in subordinate legislation.
Ključne besede: gerontology, older adults, legislation, home care, integrated care, reactivation, physiotherapy, occupational therapy, Z + 4 test, effectiveness, EU projects
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2025; Ogledov: 1040; Prenosov: 3
 Povezava na datoteko |
9. Pravice proizvajalcev fonogramov v sodni praksi : magistrsko deloAndreja Čuk Pavkovič, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so obravnavane pravice proizvajalcev fonogramov. Zastavljeni sta bili dve raziskovalni vprašanji: prvič, katere vidike teh pravic je Sodišče Evropske unije (EU) največkrat obravnavalo in ali slovenska sodna praksa sledi njegovim smernicam, ter drugič, ali se pri obravnavi navedene tematike odločitve slovenskih in tujih sodišč razhajajo. Sodna praksa je pokazatelj, kje vsakokratna ureditev potrebuje natančnejšo razlago določb pravnih virov in praks ali pa drugačne rešitve. Zato je namen magistrskega dela raziskati pravice proizvajalcev fonogramov v sodni praksi z njihovim razvojem do današnje ureditve. Z zgodovinsko, normativno-dogmatično, deskriptivno, kvalitativno, primerjalno, analitično in sintetično raziskovalno metodo se je raziskalo zgodovino navedenih pravic, preučeni so bili mednarodni, evropski in nacionalni pravni viri, temeljni pojmi, zbrana, analizirana in primerjana je bila tudi sodna praksa. Ugotovljeno je bilo, da je Sodišče EU v svoji sodni praksi na obravnavanem področju največkrat razlagalo pojem »priobčitev javnosti« iz prvega odstavka 3. člena Direktive 2001/29/ES, slovenska sodišča pa sledijo razlagam le-tega ter se nanje v obrazložitvah sklicujejo, v nekaterih primerih pa so podala enako oziroma podobno odločitev kot Sodišče EU že leta pred odločitvijo slednjega. Ugotovljeno je bilo tudi, da so se nacionalna sodišča drugih držav članic EU prav tako v večji meri soočala z vprašanji v zvezi s priobčitvijo javnosti. V primerjavi s sodno prakso slovenskih sodišč je bilo možno ugotoviti tudi razhajanja v odločitvah slovenskih in tujih sodišč. Nadalje se je uporaba »primernega« in »pravičnega« nadomestila v ZASP izkazala za nedosledno, v nekaterih primerih pa niti ne sledi uradnim slovenskim prevodom določb pravnih virov EU, ki so implementirane v ZASP. Pri pregledu literature, pravnih virov in sodne prakse pa se je pokazalo tudi nekaj neenotnosti v mnenjih oziroma stališčih teorije oziroma sodne prakse, kar pomeni odprta vprašanja za nadaljnji razvoj pravic proizvajalcev fonogramov.
Ključne besede: sorodne pravice, proizvajalec fonogramov, fonogram, nadomestilo, sodna praksa, priobčitev javnosti, Sodišče Evropske unije
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 992; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,64 MB) |
10. Vpliv človekovih pravic na mednarodno zasebno pravoEneja Drobež, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Zaradi vedno večje mobilnosti prebivalcev Republike Slovenije je tudi mednarodno zasebno pravo za posameznika vedno pomembnejše pravno področje. Pri tem se zastavlja vprašanje, koliko na oblikovanje pravnih pravil s področja mednarodnega zasebnega prava vplivajo človekove pravice, ki jih določata Ustava Republike Slovenije in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. V članku sta analizirani ustaljena ustavnosodna presoja slovenskega Ustavnega sodišča, ki obravnava vprašanja mednarodnega zasebnega prava ter z njo vsebinsko povezane sodbe Sodišča Evropske unije. Članek obravnava tudi vprašanje razmerja med obema institucijama, ki opravljata nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic. Članek ugotavlja, da obstaja ustavnosodna presoja predvsem v zvezi z instituti pridržka javnega reda, vročanja, začasnega zastopnika, bivališča in roka za vložitev pravnega sredstva pri mednarodnem vročanju. Ni pa še odločitev Ustavnega sodišča v zvezi z instituti s področja kolizijskega prava. Ugotovitve v članku bodo v pomoč sodnikom pri razreševanju vprašanj mednarodnega zasebnega prava, odvetnikom pri pripravi na sodne postopke ter pravni znanosti pri nadaljnjem razvoju navedenega pravnega področja.
Ključne besede: mednarodno zasebno pravo, človekove pravice, pravo EU, temeljne pravice, priznanje tujih sodnih odločb, mednarodna pristojnost
Objavljeno v ReVIS: 24.03.2025; Ogledov: 1114; Prenosov: 8
Celotno besedilo (150,10 KB) |
