1. Nekonvencionalne znamke : primerjava med ureditvijo Evropske unije in ZDANina Gerželj, 2025, doktorska disertacija Opis: Zaradi vse večje globalne konkurence in ozaveščenosti potrošnikov je vse večja tudi potreba podjetij po prepoznavnosti. Vse bolj se zavedajo, da zgolj kakovost in cena nista dovolj za uspešno prodajo blaga ali storitev. Izkazalo pa se je, da je učinkovitejše, če se pri graditvi identitete znamke osredotočajo na senzorične zaznave potrošnikov. Nekonvencionalne znamke tako pri posamezniku vzbujajo občutke, ki velikokrat pri dojemanju okolice odigrajo pomembnejšo vlogo kot sam razum, zato postaja področje nekonvencionalnih znamk vse bolj zanimivo in kompleksno. Pravno varstvo znamk se zdi na prvi pogled dokaj preprosto, vendar je zaradi prepletenosti pogojev, ki jih mora izpolnjevati znak, ki ga zaželimo registrirati, precej zapleteno. Čeprav je Evropska unija z novo zakonodajo razširila ilustrativno naštete znake in mednje vključila tudi nekonvencionalna znaka (barvo in zvok) ter odpravila zahtevo po grafičnem prikazu znaka, predstavljajo nekonvencionalni znaki še vedno izziv številnim organom, pristojnim za registracijo znamk, ter podjetjem, ki želijo za nekonvencionalni znak pravno zavarovati. Kljub pozitivnim lastnostim, ki jih imajo za potrošnike in podjetja znamke, pa imajo včasih le-te tudi protikonkurenčni učinek. V doktorski disertaciji z uporabo primerjalne in analitične metode raziskovanja proučim evropsko in ameriško pravo nekonvencionalnih znamk ter razjasnim določene nejasne in nepopolne določbe zakonodaje s tega področja. Analiza sodne prakse Sodišča Evropske unije, Splošnega sodišča in sodišč Združenih držav Amerike ter prakse drugih pristojnih organov v Evropski uniji in Združenih državah Amerike osvetljuje predvsem vprašanja, povezana s t. i. registrabilnostjo znamke vonja, zvoka in barve. Rezultati raziskave potrjujejo tezo, da je registracija nekonvencionalnih znamk zahtevnejša ter primerjalnopravno gledano liberalnejša na ozemlju Združenih držav Amerike. Uspešna registracija znamke vonja pa ostaja v obeh pravnih sistemih še vedno nerešena.
Ključne besede: znamke, nekonvencionalne znamke, čutno znamčenje, popolna konkurenca, monopol, registrabilnost nekonvencionalnih znamk, znamka vonja, zvočna znamka, barvna znamka, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 62; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (4,63 MB) |
2. Tveganje za finančne prevare pri porabi sredstev skupne kmetijske politike : magistrsko deloUroš Bunderla, Branko Mayr, 2019, magistrsko delo Ključne besede: skupna kmetijska politika, program razvoja podeželja 2014-2020, Evropska unija, tveganje za goljufije, finančne goljufije, primeri goljufij, javni razpisi, Agencija Republike Sloveniji za kmetijske trge in razvoj podeželja, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 19.01.2026; Ogledov: 150; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,41 MB) |
3. Priprave velikih podjetij, ki niso subjekti javnega interesa, na trajnostno poročanje v skladu z direktivo CSRD : magistrsko deloPetra Grabljevec, 2025, magistrsko delo Ključne besede: družbena odgovornost podjetij, trajnostni razvoj, trajnostno poročanje, Evropska unija, direktiva, standardi, velika slovenska podjetja, dvojna pomembnost, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 19.01.2026; Ogledov: 127; Prenosov: 2
Celotno besedilo (3,38 MB) |
4. Anomalije znotraj evropskega sistema DDV in predlogi za izboljšanje sistema : magistrsko deloTadeja Blatnik, 2025, magistrsko delo Ključne besede: DDV, anomalije, Evropska unija, enotni trg, davki, klirinški sistem, digitalna transformacija, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 19.01.2026; Ogledov: 157; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,32 MB) |
5. |
6. |
7. Pregled in analiza digitalizacije v Evropski uniji: primer Slovenije : diplomska nalogaŽiga Žlogar, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi proučujemo stanje digitalizacije v državah članicah Evropske unije, s poudarkom na Sloveniji. V teoretičnem delu predstavimo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti digitalizacije, digitalne inovacije ter ključne politike in kazalnike na tem področju. V empiričnem delu analiziramo Poročilo o digitalnem desetletju 2024, ki pokaže, da Slovenija izstopa pri razvoju e-zdravja, digitalni infrastrukturi in uporabi umetne inteligence v podjetjih, medtem ko zaostaja pri uporabi podatkovne analitike v podjetjih, uvajanju digitalnih inovacij v poslovanje ter po številu strokovnjakov za informacijsko-komunikacijske tehnologije. Poleg tega nacionalna in regionalna gospodarska zbornica opozarjata na nujnost hitrega ukrepanja zaradi zaostajanja Slovenije na področju digitalizacije, na potrebo po vlaganjih v digitalne kompetence in napredne tehnologije ter na učinkovitejšo prerazporeditev virov.
Ključne besede: digitalizacija, digitalna preobrazba, digitalne inovacije, Poročilo o digitalnem desetletju, Evropska unija, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 637; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,28 MB) |
8. |
9. Pravno varstvo posameznika v upravnem pravu Evropske unijeMatej Avbelj, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek se osredotoča na upravno pravo EU, ki je ena od sodobnih pojavnih oblik upravnega prava in katerega obseg
in pomen v zadnjih letih skokovito naraščata. Prispevek uvodoma opredeli, kaj upravno pravo EU sploh je. Temu sledi analiza ustvarjalcev upravnega prava EU, kakor tudi njegovih naslovnikov. V okviru teh je osrednja pozornost namenjena posamezniku. Predstavljeni so različni načini, kako upravno pravo EU vpliva na položaj posameznika in, z druge strani, kako lahko posameznik zavaruje svoje pravice in pravne interese v upravnih postopkih z evropskimi upravnimi organi. Prispevek sklene s kratko oceno pravnega položaja posameznika v upravnem pravu EU in z nekaj predlogi za njegovo izboljšavo.
Ključne besede: upravni postopek, človekove pravice, pravna varnost, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2025; Ogledov: 606; Prenosov: 7
Celotno besedilo (141,89 KB) |
10. Vloga Evropske unije pri odpravljanju prisilnega dela v globalnih dobavnih verigah : magistrsko deloLuka Miladinović, 2025, magistrsko delo Opis: Prisilno delo predstavlja hud poseg v človekovo dostojanstvo, a kljub temu ostaja zelo razširjena praksa v svetovnem gospodarstvu. Eden od glavnih akterjev pri tem vprašanju so transnacionalne korporacije, katerih globalno poslovanje pogosto presega meje držav, zaradi česar je težko določiti njihovo odgovornost. Evropska unija (EU) ima pomembno vlogo pri reševanju tega razširjenega problema kot velika gospodarska sila ter zagovornica človekovih pravic in dostojnega dela po svetu. V magistrskem delu je bila poglavitno uporabljena analiza relevantnih pravnih aktov. Študija primera je bila uporabljena na primeru Kitajske in Bangladeša z namenom boljšega razumevanja vzrokov prisilnega dela, vloge korporacij in vloge EU pri njegovem odpravljanju. V zaključku je bila pri podaji odgovorov na raziskovalna vprašanja uporabljena sinteza. Namen magistrskega dela je bil analizirati učinkovitost zakonodaje in zunanje politike EU pri reševanju problematike prisilnega dela v globalnih dobavnih verigah. Ugotovitve raziskovanja kažejo, da se prisilno delo pojavlja zaradi kumulacije vzrokov, kot so revščina, diskriminacija, neformalne oblike dela, migracije, nizki delovni standardi, kršenje pravic delavcev in izkoriščanje korporacij. Pomankanje odgovornosti gospodarskih družb za kršenje človekovih pravic vsekakor pripomore k obstoju prisilnega dela v svetovnih dobavnih verigah. EU uporablja številna sredstva zunanje, trgovinske in razvojne politike z namenom odpravljanja prisilnega dela v tretjih državah, njihova učinkovitost pa je odvisna od specifičnega odnosa z državo, v kateri EU želi spodbuditi spoštovanje človekovih pravic. Nova Uredba o prisilnem delu in Direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti postavljata nove standarde v boju proti prisilnem delu v globalnih dobavnih verigah, vendar se postavljajo dvomi o njunem kakovostnem izvajanju v praksi. Hkrati obstaja bojazen, da bi nove zahteve lahko ogrozile konkurenčnost evropskih podjetij v svetovnem gospodarstvu. Delo bo pripomoglo k boljšemu razumevanju priložnosti in izzivov, s katerimi se EU srečuje pri svojih prizadevanjih za odpravo prisilnega dela v državah globalnega juga. Kot tako bo uporabno za raziskovalce, ki se ukvarjajo s področjem varstva človekovih pravic zunaj meja EU.
Ključne besede: prisilno delo, globalne dobavne verige, človekove pravice v gospodarstvu, skrbni pregled, Evropska unija, Uredba o prisilnem delu
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 881; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,64 MB) |
