Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uvod: Zanesljive in dostopne metode ocenjevanja telesne drže so ključne za zgodnje prepoznavanje posturalnih nepravilnosti. V klinični praksi se pogosto uporablja svinčnica, ker omogoča hitro in enostavno merjenje, medtem ko novejše metode, kot je Formetric 4D, omogočajo natančne, ponovljive meritve. Metode: Analizirani so bili podatki 35 preiskovancev. Primerjani so bili razdalje od navpičnice do procesusa spinosusa C7 (PSC7) in L3 (PSL3) ter sagitalni indeks. Podatki so bili primerjani z normativnimi vrednostmi in analizirani glede na indeks telesne mase (ITM), spol in starost. Statistična obdelava je bila izvedena v programu SPSS 29.0. Statistična značilnost je bila določena pri p = 0,05. Rezultati: Statistično značilna razlika med metodama je bila ugotovljena v nivoju PSC7 (p < 0,001; α = 0,05), medtem ko je v nivoju PSL3 ni (p = 0,252). Sagitalna indeksa dobro korelirata (ICC = 0,864). Prav tako je izračunan interval zaupanja za meritve s svinčnico znotraj intervala zaupanja normativnih vrednosti (NV), ki je enak za oba nivoja meritev (NV = 39,9 ± 16,7 mm; PSC7 = 37,68–48,03 mm in PSL3 = 32,98–41,02 mm). Razprava in sklep: Rezultati so pokazali dobro primerljivost med metodama. Statistično značilne razlike so bile le pri meritvah v cervikalnem nivoju. ITM in starost nista vplivala na meritve, razlike med spoloma pa so se pokazale v cervikalnem nivoju. Ugotavljamo, da bi bila za boljšo primerljivost z drugimi študijami potrebna standardizacija položaja preiskovancev in protokolov merjenja. Ugotovitve potrjujejo pomen uporabe neinvazivnih metod in prednosti kombinacije obeh pristopov za oceno telesne drže, predvsem otrok in mladostnikov.
Ključne besede: telesna drža, sagitalne krivine hrbtenice, svinčnica, Formetric 4D, otroci in mladostniki
Objavljeno v ReVIS: 17.02.2026; Ogledov: 146; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...