1. Pravni vidik pornografskih vsebin na platformi OnlyFans : magistrsko deloElvisa Frmić, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo analizira pravne in regulatorne izzive digitalne distribucije pornografskih vsebin, s posebnim poudarkom na delovanju platforme OnlyFans. Namen raziskave je raziskati pravni okvir, ki ureja tovrstne vsebine, ter osvetliti pravne dileme na presečišču tehnologije, temeljnih pravic in odgovornosti posredniških storitev v digitalnem okolju. Gre za aktualno in hitro razvijajoče se področje, ki odpira vprašanja kazenskopravne odgovornosti, civilnopravnega varstva pravic, regulacije trga ter varstva zasebnosti in mladoletnih oseb. Poudarjena je kompleksnost regulacije, ki se oblikuje na presečišču kazenskega, civilnega in davčnega prava, pri čemer digitalna narava vsebin presega tradicionalne jurisdikcijske meje. Delo uporablja analitično in primerjalnopravno metodo za proučitev zakonodajnih rešitev, sodne prakse in institucionalnih odzivov v Sloveniji, Evropski uniji, Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike. Osrednji cilj je oceniti učinkovitost pravnih pristopov glede na tri ključna merila: zaščito mladoletnih oseb, pravno varnost ustvarjalcev in uporabnikov ter odgovornost platform. Ugotovitve kažejo, da je v Sloveniji sodna praksa usmerjena predvsem v kazenskopravno varstvo mladoletnih in pravico do zasebnosti, medtem ko predstavljajo davčni postopki Finančne uprave Republike Slovenije edini sistemski odziv na pojav ustvarjalcev vsebin na platformah, kot je OnlyFans. Na ravni Evropske unije je normativni okvir dobro razvit, vendar njegova neenotna implementacija zmanjšuje pravno predvidljivost. Združeno kraljestvo izstopa s hibridnimi modeli, ki združujejo kazensko zakonodajo, regulatorni nadzor in obveznosti platform, kar se izkazuje kot najučinkovitejši pristop. V Združenih državah Amerike pa pravni okvir temelji na močnem varstvu svobode izražanja in omejitvah odgovornosti ponudnikov storitev, kar ustvarja pravne praznine pri varstvu uporabnikov. Posebna pozornost je namenjena tudi vlogi sodne prakse kot dinamičnega regulatorja, ki prek razlage zakonodaje in ustvarjanja standardov skrbnosti pomembno vpliva na razvoj pravnega reda.
Ključne besede: OnlyFans, digitalna pornografija, pravna odgovornost, varstvo mladoletnikov, GDPR, Akt o digitalnih storitvah, sodna praksa, distribucija spletnih vsebin, pravna ureditev, primerjalnopravna analiza
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2026; Ogledov: 241; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
2. Varovanje osebnih podatkov v slovenski policiji : magistrsko deloRebeka Jurček, 2025, magistrsko delo Opis: Varstvo osebnih podatkov je temeljna pravica, ki je določena v listini Evropske unije o temeljnih pravicah in pogodbi o delovanju Evropske unije. Ustava Republike Slovenije določa varstvo osebnih podatkov kot eno izmed zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. Vsaka obdelava osebnih podatkov namreč pomeni poseg v z ustavo varovane človekove pravice. Poseg v obdelavo osebnih podatkov je dopusten, če je z zakonom opredeljeno, kateri podatki se smejo obdelovati, kakšen je namen njihove obdelave ter sta zagotovljena ustrezno varstvo in zavarovanje teh. Varstvo osebnih podatkov je v slovenski policiji urejeno z več zakoni in predpisi, ki zagotavljajo zaščito osebnih podatkov posameznikov. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se osebni podatki v slovenski policiji hranijo, obdelujejo, predvsem pa varujejo in kakšne so sankcije v primeru kršenja pravila varne hrambe, obdelave in varovanja podatkov. Za proučevanje smo uporabili metode, ki smo jih razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opravili pregled strokovne literature in pri tem opravili analizo, v empiričnem delu pa smo izvedli polstrukturirani intervju s pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov v policiji in odgovorno osebo za varstvo osebnih podatkov v policiji. Od strokovnih in kompetenčnih oseb smo želeli iz prve roke pridobiti informacije o delu slovenske policije na tem področju. Rezultati dela bodo prispevali k celovitemu vpogledu v varovanje osebnih podatkov in delovanju slovenske policije na tem področju.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, človekove pravice, ZVOP-2, GDPR, slovenska policija
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 718; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1002,10 KB) |
3. Zaščita in varovanje osebnih podatkov v podjetju : diplomska nalogaNataša Conta Colarič, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskali zaščito in varovanje osebnih podatkov v podjetjih, s poudarkom na Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in njenem vplivu na poslovno prakso. Ugotovili smo, da GDPR prinaša večjo odgovornost in transparentnost. Preizkusili smo različne vidike varovanja podatkov, kot so pravice zaposlenih, vloge upravljavcev in obdelovalcev ter osnovna načela varstva osebnih podatkov. Pregled sodne prakse in primerov iz prakse kaže, da neusklajenost s predpisi vodi v resne pravne posledice. Predstavili smo primere podjetij, ki uspešno uvajajo varnostne ukrepe in usposabljanja za zmanjšanje tveganj kršitve. Empirične raziskave so pokazale, da informacijska ozaveščenost in usposobljenost zaposlenih vplivata na uspešnost zaščite podatkov. Varovanje podatkov je tako pravna obveznost in ključni dejavnik zaupanja, ki podjetjem pomaga izpolnjevati zakonske zahteve in izboljšati konkurenčnost.
Ključne besede: GDPR, osebni podatki, varstvo podatkov, obdelava podatkov, načela, privolitev
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 1155; Prenosov: 76
Celotno besedilo (2,02 MB) |
4. |
5. Sistem varovanja osebnih podatkov in tveganje kibernetskega kriminala : diplomsko deloEva Čaleta, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko varstva osebnih podatkov in tveganje kibernetskega kriminala. Proučuje strategije in orodja, ki jih je mogoče uporabiti za zaščito zasebnih podatkov pred hekerji. Proučuje nevarnosti, ki jih kibernetski kriminal predstavlja za ljudi in podjetja, vključno z izgubo in zlorabo osebnih podatkov ter denarno škodo. Predlaga protiukrepe za ublažitev nevarnosti, vključno z učinkovitimi protokoli za odzivanje na incidente, rednim vzdrževanjem in s posodabljanjem programske opreme ter z izobraževanjem osebja o varnem delu z osebnimi podatki. Diplomsko delo poudarja, kako ključna je kibernetska varnost kot odločilni dejavnik pri varovanju osebnih podatkov. Osredotoča se na primerjavo različnih tehnologij in postopkov za zaščito osebnih podatkov ter na učinkovitost teh ukrepov pri preprečevanju kibernetskega kriminala. V teoretičnem delu so obravnavane ideje, povezane z osebnimi podatki, vključno z opredelitvijo osebnih podatkov, njihovo obdelavo, nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU, ki ureja njihovo varstvo, ter s primeri kršitev varstva osebnih podatkov. V empiričnem delu je bila raziskava izvedena na podlagi študije o analizi potenciala kibernetske varnosti v Sloveniji med posamezniki, podjetji in organizacijami, ki se ukvarjajo z obdelavo osebnih podatkov, ki je bila opravljena v okviru Inštituta za korporativne varnostne študije. Da bi ugotovili, koliko so ljudje seznanjeni z varstvom osebnih podatkov, je bila v okviru študije izvedena anketa. Ugotovitve raziskave so pokazale, da se ljudje, podjetja in organizacije na splošno zavedajo potrebe po varovanju osebnih podatkov, vendar še vedno obstajajo vrzeli pri njihovem dejanskem varovanju. V celotnem delu je poudarjeno, kako pomembno je v sodobni digitalni dobi spoštovati nacionalne zakone in zakone EU ter varstvo osebnih podatkov. Tveganje kibernetskega kriminala je povezano s konceptom varstva osebnih podatkov. Ena od glavnih groženj varnosti osebnih podatkov je kibernetski kriminal, ki ljudi, podjetja in organizacije izpostavlja nevarnostim kraje identitete in zlorabe podatkov. V diplomskem delu so obravnavane nevarnosti kibernetskega kriminala in načini, kako te nevarnosti zmanjšati. Diplomsko delo ponuja priporočila za izboljšanje varnosti osebnih podatkov. Ta vključujejo zagotavljanje tehnoloških rešitev za varovanje osebnih podatkov, stalno spremljanje in posodabljanje varnostnih ukrepov ter izobraževanje zaposlenih o varovanju osebnih podatkov. Da bi zagotovili skladnost z zakonodajo, je predlagano tudi, da podjetja in skupine zaposlijo osebo, odgovorno za varstvo osebnih podatkov.
Ključne besede: osebni podatki, kibernetska varnost, varstvo osebnih podatkov, kibernetski kriminal, GDPR, digitalna tehnologija, informacijska varnost
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 2145; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,05 MB) |
6. Pravne napake pri delovanju spletnih trgovin v Republiki Sloveniji : magistrsko deloMaša Tomažič, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obdela pravne vidike, ki morajo biti upoštevani pri delovanju spletnih trgovin v Republiki Sloveniji. V nalogi je opredeljena regulativa, ki jo morajo lastniki spletnih trgovin pri njihovem delovanju upoštevati s poudarkom na varstvu osebnih podatkov uporabnikov v spletnih trgovinah. V praktičnem delu magistrskega dela je izvedena primerjalna analiza petih spletnih trgovin, ki delujejo na področju Republike Slovenije. Analiza zajema oceno skladnosti spletnih trgovin z veljavnimi zakoni in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in njihove politike zasebnosti, načine zbiranja in obdelave osebnih podatkov, ukrepe za varstvo teh podatkov ter informiranje uporabnikov o svojih pravicah in obveznostih v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Ugotovila sem, da spletne trgovine zelo dobro skrbijo za skladnost politike zasebnosti z zakonskimi in podzakonskimi akti Republike Slovenije in regulativo Evropske unije, zatakne pa se pri piškotkih (ki jih GDPR sicer prav tako pojmuje kot osebne podatke), ki jih spletne trgovine zbirajo. Slednje pripisujem tehnično zahtevnim rešitvam, ki jih marsikateri lastnik spletne trgovine sam (brez pomoči oseb z obsežnim znanjem programiranja) ne zna rešiti. Prav tako lahko opazimo precej odstopanja pri pravilnem prikazovanju cen. Tudi tukaj gre za tehnično rešitev, ki jo je v spletno trgovino treba implementirati.
Ključne besede: spletna trgovina, GDPR, ZVOP-2, varstvo osebnih podatkov, varstvo potrošnikov
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 2857; Prenosov: 50
Celotno besedilo (556,64 KB) |
7. Uredba GDPR (EU) 2016/679 in izrečene globe : magistrsko deloTjaša Marolt, 2023, magistrsko delo Opis: Leto 2018 je bilo z vidika varovanja osebnih podatkov prelomno leto, kajti začela je veljati Uredba GDPR (EU) 2016/679. Ţivimo v času, kjer se tehnologija bliskovito širi in razvija, hkrati pa smo priča vse večji globalizaciji sveta. Zaradi vsega prej omenjenega je bilo treba v Evropski uniji zagotoviti in na novo vzpostaviti pravna pravila in poleg tega zastaviti visoko raven varstva, ko govorimo o temeljni človekovi pravici – pravici do zasebnosti (pravici do varstva posameznikovih osebnih podatkov).
Uredba GDPR (EU) 2016/679 je postavila trdnejši okvir varstva osebnih podatkov. V Republiki Sloveniji, čeprav Uredba GDPR (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta velja ţe od leta 2018, nam še vedno ni uspelo prenoviti zakonodaje. Trenutno veljaven zakon na področju varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji je ZVOP-1, ki se mu čas počasi izteka, saj je nov zakon ZVOP-2 pripravljen na podpis pri Vladi Republike Slovenije. Zakaj je trajalo več kot štiri leta, da bomo dobili nov zakon, in zakaj smo edina evropska drţava, ki še nima ustrezne zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov, bom razloţila v nadaljevanju. Uredba GDPR (EU) 2016/679 za kršitve svojih določb predpisuje tudi globe. V magistrskem delu bom predstavila do zdaj najbolj prepoznavne primere in kakšni so zneski izrečenih glob do zdaj. Obravnavala bom tudi vlogo Informacijskega pooblaščenca in v kakšnem poloţaju je trenutno v povezavi z Uredbo GDPR 2016/679.
Ključne besede: GDPR, ZVOP-1, ZVOP-2, globe, Informacijski pooblaščenec, uredba, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 2510; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,15 MB) |
8. Dark web – razumevanje in uporaba temnega spleta v sodobni družbi : diplomska nalogaJaka Lah, 2022, diplomsko delo Opis: Tema diplomske naloge Dark Web – razumevanje in uporaba temnega spleta v sodobni družbi – meri vpliv temnega spleta na sodobno družbo, naše navade uporabe temnega spleta ter splošno razumevanje, kaj sploh temni splet je. V nalogi so obrazloženi načini delovanja svetovnega spleta, kaj je razlika med temnim ter globokim spletom, za kaj se uporabljata. Poleg delovanja je obrazložena funkcija sledilcev ter razlogi, zaradi katerih ljudje uporabljajo temni splet. Na kratko opiše vpliv anonimnosti ter kako se ljudje spremenimo s kritjem pod anonimnostjo na spletu. Hipoteze naloge se nanašajo na razumevanje temnega spleta, skrbi naših osebnih podatkov na spletu ter kako razumemo temni splet.
Ključne besede: temni splet, dark web, Tor, Onion, Google, GDPR, sledilci, anonimnost
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2023; Ogledov: 3674; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,83 MB) |
9. Analiza sodbe Evropskega sodišča v zadevi C-311/18 : »Schrems II«Alesia Koletič, 2022, magistrsko delo Opis: Področje varstva osebnih podatkov prihaja z njihovo uporabo za različne namene v zadnjih letih vedno bolj v ospredje tako zakonodaje kot tudi zavedanja posameznikov. Varstvo osebnih podatkov je varovana človekova pravica in je v mislih ter na papirju EU že vse od njenega začetka. Sprva je bilo varstvo osebnih podatkov v pravne dokumente vključeno kot vidik pravice do zasebnosti, a se je skozi razvoj začelo obravnavati samostojno. Pomembna in posebej občutljiva aspekta pravice do varstva osebnih podatkov sta prenos osebnih podatkov izven meja EU in njihovo nadaljnjo obdelovanje v tretji državi. Pri tem bi namreč morala, skladno z zakonodajo EU, še vedno veljati enakovredna raven varstva osebnih podatkov. Za sam prenos EU z GDPR daje na voljo več podlag, kako se lahko le-ta izvede skladno z zakonodajo. Prek tožb, ki so bile obravnavane pred Sodiščem EU, se je izkazalo, da tretje države, predvsem ZDA, osebnim podatkov državljanov EU med in po prenosu ne nudijo zadostne ravni zaščite. Sodišče EU je v zadnji tovrstni tožbi, v zadevi Schrems II, razveljavilo podlago, na kateri so se osebni podatki iz EU prenašali v ZDA – Zasebnostni ščit − in v izreku sodbe opisalo zakaj. Na prenos na podlagi Zasebnostnega ščita se je zanašalo veliko podjetij, ki so bila zaradi razveljavitve primorana uporabiti drugo podlago, ki jo dopušča GDPR. V večini primerov so to bile standardne pogodbene klavzule. Kot posredna posledica sodbe pa so bile slednje s strani Komisije posodobljene, in sicer na način, da skušajo bolj odražati zahteve GDPR. Sodišče EU je v sodbi upravljavcem in obdelovalcem osebnih podatkov naložilo številne obveznosti. Sodišče EU je s sodbo Schrems II potrdilo visok standard, ki ga ima EU na področju varovanja osebnih podatkov, ter pognalo kolesje sprememb na obravnavanem področju. Pri tem morata teorija in praksa, tako znotraj kot tudi izven EU, sodelovati ter iskati izvedljive rešitve za zagotavljanje legalnih prenosov osebnih podatkov v tretje države.
Ključne besede: GDPR, osebni podatki, prenos osebnih podatkov, Schrems II, varstvo osebnih podatkov, zasebnostni ščit
Objavljeno v ReVIS: 04.01.2023; Ogledov: 3117; Prenosov: 138
Celotno besedilo (708,78 KB) |
10. Varstvo osebnih podatkov : primerjava ureditve v EU in AvstralijiEva Pegan, 2022, magistrsko delo Opis: Informacijska tehnologija se, v zasledovanju vedno večjih človekovih potreb, izjemno hitro razvija, kar na pravnem področju prinaša dodatne izzive in težnje k reguliranju posegov v posameznikove pravice. Sprejem Splošne uredbe o varstvu podatkov oziroma GDPR je močno poostril varovanje posameznikovih osebnih podatkov in zaradi neposredne veljavnosti v vseh državah članicah Evropske unije naredil korak k uresničevanju zastavljene strategije za vzpostavitev enotnega digitalnega trga Evropske unije, katerega namen zagotoviti prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala, podjetjem in posameznikom pa omogočati lažje opravljanje spletne dejavnosti pod pogoji poštene konkurence in ob visoki ravni varstva potrošnikov in osebnih podatkov, kar bi globalno povečalo konkurenčnost evropskih podjetij v digitalnem gospodarstvu. Osnova navedenega je omogočanje dostopnosti podatkov, katerih varstvo mora biti ustrezno zagotovljeno. Za zagotavljanje ustrezne ravni varstva osebnih podatkov, ki se prenašajo izven območja Evropskega gospodarskega prostora, je treba upoštevati predpisane pogoje za prenos osebnih podatkov, ki jih določa GDPR. Evropska komisija lahko tretjo državo z izvedbenim aktom prepozna kot državo, v kateri je raven varstva osebnih podatkov ustrezno zagotovljena in primerljiva z evropsko. Ker za Avstralijo sklep o ustreznosti ni bil izdan, se prenos podatkov lahko izvede le z dodatnimi zaščitnimi ukrepi. Magistrsko delo temelji predvsem na deskriptivni, analitični in komparativni metodi, kar je omogočalo preučitev in analizo avstralskega pravnega sistema in zakonodaje, ugotovitev v bistvenem enakovredne ravni varstva osebnih podatkov v Avstraliji in nadaljnjo primerjavo in presojo skladnosti z evropskim sistemom varovanja osebnih podatkov. Pri prenosu osebnih podatkov iz Evropske unije je treba zagotoviti ustrezno raven zaščite podatkov, kar vključuje tudi upravljavčevo odgovornost predhodne preučitve pravnega sistema, zakonodaje in praks tretje države. Magistrsko delo je namenjeno vsem deležnikom, ki se bodo srečali z vprašanjem zakonitosti in dopustnosti prenosa osebnih podatkov v Avstralijo, kar je glede na konstanten razvoj mednarodne trgovine in mednarodnega sodelovanja upravičeno pričakovati, poleg tega pa lahko služi kot primer načina preučitve ustreznosti varovanja osebnih podatkov v tretji državi.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, GDPR, splošna uredba o varstvu podatkov, Privacy Act 1988, prenos osebnih podatkov, tretje države ali mednarodne organizacije, Avstralija, stopnja varnosti osebnih podatkov
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2022; Ogledov: 3081; Prenosov: 96
Celotno besedilo (780,66 KB) |
