Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšne so medsebojne povezave med vplivom inovacij kot kazalcem trajnostne proizvodnje in bolniške odsotnosti kot možnem delnem cilju SDG3 (Sustainable Development Goals) na agregatni kazalec trajnostnega razvoja (Ekološke sledi, ES)? Namen: Posredno dokazati pomen inovacij za trajnostno proizvodnjo (zeleni prehod). Metoda: Integralni izračun ekoloških sledi za opazovani sistem (Slovenija), primerjava izračuna s kazalci tehnoloških inovacij ter bolniško odsotnostjo z opazovanim sistemom in EU. Rezultati: Slovenija na področju inovativnosti dosega inovacijski indeks 84,9 % (2020) in želi doseči do leta 2030 vrednost 110 % glede na povprečje EU. Kazalec ekoloških sledi Slovenije leta 2020 je 4,78 gha kar je 102,7 % povprečja EU in po letu 2008 upada in šibko nakazuje potrditev hipoteze okoljske Kuznetsove krivulje. Indeks število dni bolniške odsotnosti/zaposlenega za Slovenijo (2022) v primerjavi s povprečjem EU 1,1 in od leta 2008 narašča. Organizacija: Zdravo delovno okolje pomembno prispeva k dobremu počutju zaposlenih, večji motiviranosti in boljši psihofizični kondiciji zaposlenih. Posledično se zmanjša bolniška odsotnost, kar pozitivno vpliva na produktivnost in stabilnost organizacije. Skrb za zdravje zaposlenih je dolgoročna investicija v uspeh podjetja. Takšne organizacije so bolj odporne, inovativne in privlačne za kadre. Družba: Na Vrhu Organizacije združenih narodov o trajnostnem razvoju je bila septembra 2015 sprejeta Agenda 2030 za trajnostni razvoj. Ta uravnoteženo združuje tri razsežnosti trajnostnega razvoja: ekonomsko, socialno in okoljsko in jih prepleta med 17 cilji trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals – SDG). Agenda 2030 je univerzalna; njene cilje bo treba doseči do leta 2030 in jih bodo morale uresničiti vse države sveta. Originalnost: Na teoretični ravni smo želeli preveriti omejitve metode ekoloških sledi kot orodja za merjenje trajnostnega razvoja. Metoda ima lastnosti integralnih kazalnikov, vendar smo ugotovili, da je uporabna predvsem pri dobro obdelanih statističnih podatkih. Energijske tokove je lažje meriti kot snovne. Ključno pa je vprašanje, ali metoda enakovredno zajema ekonomske, socialne in okoljske vidike trajnostnega razvoja. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Gospodarska rast povečuje ekološke sledi, medtem ko tehnološke inovacije pripomorejo k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in doseganju ciljev trajnostnega razvoja (SDG). Ocenjujemo, da raziskave na tem področju ne dajejo natančnih rezultatov, saj primanjkuje preučevanja socialnega okolja, ki ga delno nadomeščamo s kazalcem bolniške odsotnosti. Naše ugotovitve poudarjajo pomen inovacij za trajnostno proizvodnjo in zmanjšanje ekoloških sledi.
Ključne besede: ekološke sledi, bolniška odsotnost, inovacije, trajnostna proizvodnja, zdravo delovno okolje
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 118; Prenosov: 2
Celotno besedilo (655,55 KB)

Opis: Vsak izmed nas ima znanje, ki ga pridobiva v življenju na različne načine, pri tem pa ne razmišljamo o tem, kako je to povezano z inovativnostjo. V teoretičnem delu magistrskega dela se tako osredotočamo na to, kaj je znanje, menedžment znanja, učeča se organizacija, intelektualni kapital, inovativnost, inovacije in inovacijski menedžment. Prav tako predstavimo vrste znanja, kako znanje pridobivamo in ustvarjamo ter prenašamo v organizaciji oz. podjetju. Opredelimo tudi, kakšno vlogo ima pri tem intelektualni kapital in kako ga delimo. V empiričnemu delu magistrskega dela smo se osredotočili na problem merjenja znanja in povezanih inovacij v Republiki Sloveniji. Pri tem smo uporabili sekundarne podatke, pridobljeni s pomočjo podatkovnih baz Statističnega urada Republike Slovenije in iz poslovnih poročil Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Naše opazovalno obdobje je od decembra 2000 do decembra 2020. S pomočjo podatkovnih baz smo pridobili 30 spremenljivk, ki so po našem mnenju povezane z znanjem in inovativnostjo. Prav tako so korelirane ali vzročno povezane z našo odvisno spremenljivko, to je delovno aktivno prebivalstvo. Tako smo za analizo sekundarnih podatkov uporabili faktorsko in regresijsko analizo. Pridobljeni rezultati raziskave so nam pomagali odgovoriti na naša raziskovalna vprašanja in preveriti postavljene hipoteze. Ugotovitve kažejo, da na povečanje inovativnosti v Republiki Sloveniji vplivajo registrirane znamke in modeli. Na drugi strani ima delovno aktivno prebivalstvo pozitiven vpliv na povečanje gospodarskega razvoja ter investiranja in vlaganja v znanje. Število teh se zmanjša, ko se poveča število brezposelnih oseb. To lahko zmanjšamo s povišanjem stopnje rasti cen izobraževanja v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: znanje, inovacije, inovativnost, delovno aktivno prebivalstvo, sekundarni podatki
Objavljeno v ReVIS: 21.12.2025; Ogledov: 220; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,05 MB)

Opis: V dobi globalizacije, hitrih tehnoloških sprememb in naraščajočih zahtev po trajnostnih ter učinkovitih rešitvah predstavljajo vlaganja v raziskave in razvoj ter inovativnost ključne dejavnike konkurenčnosti in trajnostne rasti podjetij, saj omogočajo podjetjem, da razvijajo nove izdelke, izboljšujejo procese, uvajajo nove poslovne modele in se prilagajajo dinamičnim tržnim pogojem. Namen raziskave je proučiti, kako inovacijska aktivnost, z osredotočenostjo na vlaganja v raziskave in razvoj, vpliva na uspešnost podjetij Krka d. d. (v nadaljevanju Krka) in Novo Nordisk A/S (v nadaljevanju Novo Nordisk) z vidika prihodkov od prodaje, poslovnih rezultatov in inovacijske aktivnosti, ki jo merimo tudi s številom patentnih prijav. Poleg tega raziskava naslavlja tudi širši makroekonomski vidik vpliva izdatkov za raziskave in razvoj na bruto domači proizvod na prebivalca Slovenije in Danske. Rezultati analize kažejo, da višja vlaganja v raziskave in razvoj pomembno prispevajo h gospodarski rasti in izboljšanju konkurenčnosti podjetij. V Sloveniji so se ti izdatki v zadnjih letih povečevali, kar je prispevalo k rasti bruto domačega proizvoda na prebivalca, vendar država še vedno zaostaja glede inovativnosti v primerjavi z Dansko. Danska je s strateškimi ukrepi in dolgoročno podporo raziskavam dosegla višjo stopnjo inovativnosti in konkurenčnosti. Analiza podjetij Krka in Novo Nordisk je pokazala, da vlaganja v raziskave in razvoj pozitivno vplivajo na prihodke podjetij, saj se pri obeh podjetjih potrjuje povezava med rastjo izdatkov za R&R in doseženimi poslovnimi rezultati. Novo Nordisk je z intenzivnejšimi vlaganji v raziskave in razvoj dosegel izrazitejšo rast prihodkov in večjo dinamiko inovacij, kar mu omogoča ohranjanje vodilnega položaja na globalnem trgu, medtem ko je Krka z bolj zmernim, a dolgoročno usmerjenim pristopom k inovacijam dosegla stabilno rast in ohranila konkurenčnost.
Ključne besede: Inovacije, izdatki za raziskave in razvoj, BDP p.c., Slovenija, Danska.
Objavljeno v ReVIS: 21.09.2025; Ogledov: 475; Prenosov: 35
Celotno besedilo (844,78 KB)

Opis: V diplomski nalogi proučujemo stanje digitalizacije v državah članicah Evropske unije, s poudarkom na Sloveniji. V teoretičnem delu predstavimo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti digitalizacije, digitalne inovacije ter ključne politike in kazalnike na tem področju. V empiričnem delu analiziramo Poročilo o digitalnem desetletju 2024, ki pokaže, da Slovenija izstopa pri razvoju e-zdravja, digitalni infrastrukturi in uporabi umetne inteligence v podjetjih, medtem ko zaostaja pri uporabi podatkovne analitike v podjetjih, uvajanju digitalnih inovacij v poslovanje ter po številu strokovnjakov za informacijsko-komunikacijske tehnologije. Poleg tega nacionalna in regionalna gospodarska zbornica opozarjata na nujnost hitrega ukrepanja zaradi zaostajanja Slovenije na področju digitalizacije, na potrebo po vlaganjih v digitalne kompetence in napredne tehnologije ter na učinkovitejšo prerazporeditev virov.
Ključne besede: digitalizacija, digitalna preobrazba, digitalne inovacije, Poročilo o digitalnem desetletju, Evropska unija, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 648; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv MiCA regulative na podjetniško okolje v evropski fintech industriji. Razčlenjuje novosti, ki jih MiCA regulativa prinaša, raziskuje morebitne povezave med jasno regulacijo in podjetniškim okoljem ter njen vpliv na konkurenčnost evropskega trga. Identificira pozitivne učinke, ki jih prinaša sprejem regulative evropskim podjetjem, kakor tudi izzive, s katerimi se evropska podjetja srečujejo pri implementaciji njenih zahtev. Magistrsko delo potrjuje, da bo uspešna implementacija MiCA regulative spodbudila inovacije in povečala konkurenčnost evropskih fintech podjetij na globalnem trgu, kar bo imelo pozitiven vpliv na konkurenčnost vseh podjetij na globalnem trgu.
Ključne besede: Ključne besede: MiCA regulativa, evropska fintech industrija, kriptosredstva, regulatorni okvir, inovacije, konkurenčnost.
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 572; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,62 MB)