1. Odnos Slovencev do davčnih utajŠpela Luthar, 2025, ni določena Opis: Med državljani in državo obstaja razmerje, ki je urejeno z zakoni. Ena veja zakonov se nanaša na področje financ, kamor spadajo tudi davčni zakoni. Z zakoni so opredeljene obveznosti in pravice posameznega subjekta. Tako moramo državljani za določene javne storitve na drugi strani nekaj dati v zameno. Tak primer je plačilo davkov. Če davkov namenoma ne plačujemo, gre za primer davčne utaje in gre v tem primeru za kaznivo dejanje, opredeljeno v 249. členu Kazenskega zakonika, ki navaja, da gre za davčno zatajitev v primeru, ko se nekdo želi na kakršen koli način izogniti plačilu davka.
V teoriji je moč zaslediti več različnih vrst davčnih utaj, nas pa je zanimalo, kako pogoste so davčne utaje v praksi. Z anketiranjem smo ugotavljali, kakšen je odnos Slovencev do davčnih utaj in ali sploh vedo, kaj je to davčna utaja. Proučevali smo torej, kakšna je davčna morala Slovencev oz. njihovo zavedanje glede pomena plačevanja davkov.
Ugotovitve kažejo, da 90 % anketiranih Slovencev pozna pojem davčne utaje in da je 62 % anketirancev mnenja, da se pogostost davčnih utaj povečuje. Spol, izobrazba in dohodek ljudi imajo vpliv na sodelovanje pri davčni utaji, vendar je večina anketirancev mnenja, da odločitve politikov, ki sprejemajo davčne zakone, privedejo do slabše davčne morale ljudi in da bi zgolj znižanje stopnje davka privedlo k zmanjšanju števila davčnih utaj.
Ključne besede: Davčna utaja, Kazenski zakonik, izogibanje plačilu davka, davčna morala, davčni nadzor.
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2025; Ogledov: 79; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,79 MB) |
2. Kaznivo dejanje umora : magistrsko deloTjaša Grabrijan, 2025, magistrsko delo Opis: Kaznivo dejanje umora predstavlja najhujšo obliko kaznivega dejanja zoper življenje v slovenskem kazenskem pravu. Gre za izjemno zavržno in brutalno dejanje, s katerim je odvzeta temeljna človekova pravica, pravica do življenja. Glavni cilj raziskave je bil analizirati pravno ureditev umora po 116. členu Kazenskega zakonika, pri čemer je bil poudarek na analizi kvalifikatornih okoliščin, predvsem grozovitosti, razmejitvi med umorom in ubojem, dokazovanju različnih oblik naklepa ter oceni sorazmernosti kazni. V raziskavi je bilo uporabljenih več različnih metod, in sicer zgodovinska metoda, pravno-analitična metoda, aksiološka metoda, deduktivna metoda, primerjalnopravna metoda, deskriptivna metoda, teoretično-raziskovalna metoda, metoda kompilacije in metoda sinteze. Rezultati analize potrjujejo, da so kvalifikatorne okoliščine ključne za pravno razmejitev med kaznivim dejanjem uboja in umora, vendar njihova uporaba v praksi pogosto vključuje subjektivno presojo, kar vodi do neenotnosti pri sodnem odločanju. Prav tako se pojavljajo težave pri dokazovanju vrste naklepa, kar ne vpliva neposredno na pravno kvalifikacijo dejanja, a ima pomemben vpliv na višino izrečene kazni. Ugotovljeno je bilo tudi, da dosmrtni zapor v slovenski praksi ostaja izjema, čeprav zakonodaja omogoča njegovo uporabo. Raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju sodne prakse, normativnih izhodišč in izzivov pri kaznovanju za kaznivo dejanje umora. Ugotovitve raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju ključnih dilem v praksi in nakazujejo potrebo po večji jasnosti zakonskih opredelitev ter večji enotnosti sodne prakse. Izsledki raziskave lahko služijo kot izhodišče za razmislek o kaznovalni politiki, večji doslednosti sodne prakse, nadaljnji strokovni razpravi o sorazmernosti kazenskih sankcij in tudi kot podlaga za nadaljnje raziskave. Omejitve raziskave se nanašajo predvsem na omejen dostop do vseh sodb, odsotnost empiričnih podatkov in osredotočenost na slovenski pravni red. V prihodnje bi bilo smiselno izvesti širšo empirično analizo sodne prakse ter vključiti še dodatne pravne sisteme za primerjavo.
Ključne besede: kaznivo dejanje, umor, uboj, kazenske sankcije, kvalifikatorne okoliščine, kaznovalna politika, sodna praksa, Kazenski zakonik
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 109; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,16 MB) |
3. |
4. Jemanje in dajanje podkupnin - pravni in operativni vidik : magistrsko deloIgor Šegel, 2012, magistrsko delo Ključne besede: dajanje podkupnin, jemanje podkupnin, korupcija, gospodarski kriminal, vloga policije, vloga tožilstva, vloga sodišč, kazenski postopek, pravna klasifikacija, sodni postopek, Kazenski zakonik, pregon kaznivih dejanj jemanja in dajanja podkupnin, Komisija za preprečevanje korupcije
Objavljeno v ReVIS: 02.08.2018; Ogledov: 3807; Prenosov: 180
Celotno besedilo (556,61 KB) |
5. |
