Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Izhodišča: Aplikacija krvnih pripravkov je kompleksen postopek, pri katerem se kri ali njene sestavine prenašajo od krvodajalca do pacienta. Ta postopek vključuje več faz, zato je ključnega pomena, da se posebno pozornost nameni varnosti na vsaki stopnji – pred transfuzijo, med njo in po njej, ko se kri prenaša pacientu. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri zagotavljanju varnih postopkov transfuzije. Namen raziskave je preučiti dejavnike kakovostne obravnave pacientov na kirurškem oddelku v povezavi s krvnimi pripravki. Metode: Uporabili smo neeksperimentalno kvantitativno metodo dela. Vzorec raziskave je bil namenski in je vključeval 108 medicinskih sester, ki imajo izkušnje z delom na kirurških oddelkih in s krvnimi pripravki. Uporabljen je bil standardizirani vprašalnik Routine Blood Transfusion Knowledge Questionnaire (RBTKQ), ki je meril odnos do in poznavanje postopkov kakovostne obravnave pacientov s krvnimi pripravki. Podatke smo zbrali s spletno anketo 1KA po metodi snežne kepe. Raziskavo smo izvedli v mesecu novembru 2024. Rezultati: Ugotovili smo, da ne moremo trditi, da medicinske sestre, katerih ustanova ima oblikovane protokole o aplikaciji transfuzije krvi in krvnih pripravkov, višje ocenjujejo pomembnost varnosti in doslednosti v vseh fazah transfuzije krvi in krvnih pripravkov (p > 0,05). Poleg tega je bilo ugotovljeno, da sta stopnja izobrazbe in število let delovnih izkušenj dejavnika, ki ju ne moremo povezovati z izvajanjem varne transfuzije krvi in krvnih pripravkov v vseh fazah (p > 0,05). Razprava: Delo s krvjo in krvnimi pripravki v zdravstveni negi je zelo zahtevno, saj zahteva veliko teoretičnega in praktičnega znanja, ki ga medicinska sestra pridobiva z leti prakse, izpopolnjevanj, usposabljanj in z mentorstvom. V prihodnje bi bilo smotrno raziskati povezanost samoocene teoretičnega in praktičnega znanja, samozavesti in usposobljenosti medicinskih sester ter ocene pomembnosti izvajanja varne transfuzije krvi in krvnih pripravkov v vseh fazah aplikacije krvi in krvnih pripravkov.
Ključne besede: Transfuzija, kri, medicinska sestra, stopnja izobrazbe, protokoli, izobrazba.
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 90; Prenosov: 0
Celotno besedilo (5,16 MB)

Opis: Rakava obolenja tako v Sloveniji kot v svetu predstavljajo velik javnozdravstveni izziv sodobnega časa. Rak ne prizadene le telesne podobe bolnika, ampak ima velike posledice tudi na psihološkem, socialnem in duhovnem področju posameznika. Diagnoza rak je velika prelomnica v življenju, tako za bolnika samega kot za njegovo družino, saj vpliva na vsakodnevno funkcioniranje, samopodobo, odnose in posledično na kakovost življenja. Kakovost življenja je širok pojem, ki zajema posameznikovo subjektivno doživljanje telesnega zdravja, psihičnega počutja in socialnih odnosov. Kakovost življenja je pri onkoloških bolnikih pogosto okrnjena zaradi simptomov bolezni, stranskih učinkov zdravljenja, psiholoških stisk in socialne izolacije. Zato je pomembno, da zdravstvena vzgoja bolnika ni osredotočena le na zdravljenje same bolezni, ampak tudi na kakovost njegovega življenja. Pri tem ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki ob bolniku preživi večino časa, bolnika pozna najbolje in je pomembna vez med bolnikom, zdravnikom, svojci in podpornimi timi.
Ključne besede: Medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, kakovost življenja, celostna obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2025; Ogledov: 197; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,75 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Rane predstavljajo prekinitev celovitosti kože ali globljih tkiv, pri čemer jih glede na etiologijo, trajanje in proces celjenja delimo na akutne in kronične. Akutne rane se praviloma celijo spontano v časovnem obdobju, medtem ko kronične vztrajajo dalj časa, pogosto zaradi zapletenih lokalnih in sistemskih dejavnikov, ter zahtevajo specifične oblike obravnave. Preventiva kroničnih ran vključuje ustrezno zdravstveno nego in ukrepe za preprečevanje zapletov, zdravljenje pa temelji na lokalnih metodah, sodobnih oblogah in celostnem timskem pristopu. Zdravstvena nega starostnikov s kroničnimi ranami zahteva prilagojene postopke, saj kronične rane pomembno vplivajo na kakovost njihovega življenja. Namen raziskave je bil analizirati zdravstveno nego starostnikov s kroničnimi ranami ter osvetliti vlogo medicinskih sester pri preprečevanju in zdravljenju tovrstnih stanj. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo deskriptivne metode. Empirični del je bil izveden z metodo polstrukturiranega intervjuja. V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, primarni in sekundarni podatki pa so bili zbrani, analizirani in sintetizirani. Rezultati: Vzorec je obsegal štiri medicinske sestre srednje izobrazbe ter dve z višjo oziroma visokošolsko izobrazbo s področja zdravstvene nege. Intervjuvanci so kot najpogostejše kronične rane navedli razjede zaradi pritiska in diabetično stopalo, katerih etiologija je najpogosteje povezana z nepokretnostjo in sladkorno boleznijo pri starostnikih. Vsi sogovorniki so izpostavili pomen sterilne tehnike in ustrezne uporabe sodobnih oblog kot ključnih dejavnikov za uspešno celjenje. Razprava: Ugotovitve kažejo, da se medicinske sestre v klinični praksi najpogosteje srečujejo z razjedami zaradi pritiska in diabetičnim stopalom. Vloga medicinske sestre je pri preprečevanju in zdravljenju kroničnih ran odločilna, saj prav ona najprej prepozna dejavnike tveganja in začne z izvajanjem preventivnih ukrepov. Kronične rane dokazano znižujejo kakovost življenja starostnikov zaradi bolečine, izcedka in neprijetnega vonja, kar povzroča telesno, psihično in socialno obremenitev. Znanje medicinskih sester o uporabi sodobnih oblog se je izkazalo za visoko, kar potrjuje njihovo ključno vlogo v procesu celjenja.
Ključne besede: kronična rana, starostnik, medicinska sestra, sodobna obloga
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2025; Ogledov: 170; Prenosov: 12
Celotno besedilo (968,20 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Ledvici sta organa v trebušni votlini za potrebušnico, ob vsaki strani hrbtenice, nekoliko zadaj in pod rebri. Opravljata številne pomembne funkcije, kot so uravnavanje krvnega tlaka, ravnotežje elektrolitov, kislinsko-bazno ravnotežje in nastajanje rdečih krvnih celic. Lahko ju doleti akutna ledvična bolezen ali kronična ledvična bolezen, ki lahko bistveno poslabša življenje pacienta. V Sloveniji deluje več društev, ki nudijo podporo pacientom s kronično ledvično boleznijo. Ob končni ledvični odpovedi je potrebno nadomestno zdravljenje, ob tem pa pomemben del obravnave predstavlja proces zdravstvene nege z več fazami obravnave fizične in psihološke potrebe pacienta. V šesti fazi obravnave ima posebno vlogo uporaba bioimpedance, s pomočjo katere se zmanjšajo zapleti med dializo, izboljšajo pa se telesna zmogljivost, počutje in kakovost življenja. Medicinska sestra izvaja meritve, interpretira rezultate in izobražuje pacienta o pomenu hidracije in prehrane. Namen naše raziskave je preučiti uporabo bioimpedance kot dela šeste faze procesa zdravstvene nege pri dializnem pacientu. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo analizirali in sintetizirali primarne in sekundarne vire. Primarne podatke za analizo smo pridobili z izvedbo polstrukturiranega intervjuja, za teoretični del in podkrepitev naših rezultatov pa smo pregledali še domačo in tujo literaturo ter spletne baze (bibliografske baze podatkov, PubMed, Cobiss in Google učenjak). Rezultati: Intervju smo julija 2025 opravili z osmimi zdravstvenimi delavci, ki sodelujejo v procesu zdravljenja dializnih pacientov in imajo najmanj pet let delovnih izkušenj na tem področju. Vse intervjuvane osebe so bile ženskega spola in so bile zaposlene v oddelku hemodialize od 5 do 40 let, kolikor je tudi celotna delovna doba. Starost se je gibala od 26 do 59 let. Intervjuvanke poznajo ključne parametre bioimpedance, najpomembnejša se jim zdi količina vode v telesu. Bioimpedanca je ocenjena kot delno zanesljiva, a uporabna. Večina zdravstvenih delavcev jo uporablja redno. Poudarjajo pomen hidracije, prehrane in suhe teže. Kot glavne prednosti so izpostavile enostavnost in neinvazivnost, slabosti pa sta nezanesljivost in omejitve pri določenih pacientih. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri meritvah, oceni rezultatov in sodelovanju z zdravnikom. Razprava: Bioimpedanca pomaga oceniti tekočinsko ravnovesje in prehransko stanje, saj loči med znotrajcelično in zunajcelično tekočino ter pokaže celično kakovost z merjenjem faznega kota. Z natančnejšim določanjem suhe teže zmanjšuje simptome med dializo, izboljšuje počutje in telesno zmogljivost, kar pozitivno vpliva na kakovost življenja pacienta. Je natančnejša od klasičnih metod, omogoča zgodnje zaznavanje preobremenjenosti s tekočino, je hitra, neboleča in enostavna za uporabo. Medicinska sestra izvaja meritve, spremlja rezultate, sodeluje pri prilagajanju terapije in izobražuje pacienta o pomenu hidracije in prehrane.
Ključne besede: Ključne besede: ledvice, hidracija, dializa, fazni kot, pacient, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 23.10.2025; Ogledov: 222; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Izhodišča: Namen raziskave je bil ugotoviti pooperativno dioptrijo ter subjektivno zadovoljstvo pri pacientih, operiranih z multifokalno ali multifokalno torično intraokularno lečo, ter ugotoviti, v katerem delu zdravljenja je podpora medicinske sestre za pacienta najpomembnejša (v predoperativnem ali pooperativnem obdobju). Cilji raziskave: - Ugotoviti pooperativno dioptrijo pri pacientih po vstavitvi multifokalne in pri pacientih po vstavitvi multifokalne torične intraokularne leče. - Ugotoviti, pri kateri pooperativni dioptriji po vstavitvi multifokalne in pri pacientih po vstavitvi multifokalne torične intraokularne leče so pacienti še subjektivno zadovoljni. - Ugotoviti, v katerem delu je vloga medicinske sestre v zdravstveni negi za pacienta najpomembnejša (v predoperativnem ali pooperativnem obdobju). Metode: Podatke smo zbirali kvantitativno (merjenje pooperativne dioptrije) in kvalitativno (vprašalnik o zadovoljstvu - zadovoljstvo po operaciji ter vloga diplomirane medicinske sestre pred in po operativnem posegu). Raziskava je potekala na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti v Očesnem kirurškem centru dr. Pfeifer. Predvideni raziskovalni vzorec je vključeval 90 operiranih očes pacientov s sivo mreno, starih nad 40 let v obdobju od 3 do 9 mesecev po operaciji. Pri vseh pacientih smo zbrali podatke za obe očesi. Paciente smo poklicali in jih povabili na ponovni pregled po operaciji. Izključitveni kriteriji za operacijo z multifokalno ali multifokalno torično introakularno lečo so bili pacienti z boleznimi roženice ali kakršnokoli drugo patologijo sprednjega dela očesa, diabetično retinopatijo, glavkomom in patologijo mrežnice ter vidnega živca. Vključitveni kriteriji za operacijo z multifokalno ali multifokalno torično intraokularno lečo so bili pacienti s popolnoma zdravim sprednjim in zadnjim delom očesa. Rezultati: Naš najpomembnejši rezultat je, da so bili operiranci najbolj zadovoljni s pooperativno dioptrijo 0, saj je takšno dioptrijo imelo 54 % očes, in da je za kakovostno obravnavo za pacienta najpomembnejša predoperativna zdravstvena nega, saj se jih s takšno odločitvijo strinja 71 % anketirancev. Razprava: V naši raziskavi je bila v 54 % dosežena pooperativna dioptrija 0, v 23 % pa je bila pooperativna dioptrija med -0,50 in +0,50. Rezultat glede pooperativne dioptrije je v naši raziskavi zelo vzpodbuden, saj je imelo največ anketirancev pooperativno dioptrijo 0. S takšno pooperativno dioptrijo so bili pacienti najbolj zadovoljni, kar je bistvenega pomena, saj se moramo še naprej truditi za zagotavljanje takšnih pooperativnih rezultatov. Vse pa je odvisno od predoperativnega stanja očesa, zato pri vsakem pacientu takšen rezultat ni možen. Pomembno vlogo igra tudi ozaveščenost pacienta glede pričakovane pooperativne dioptrije. Timsko delo se torej odraža na zadovoljstvu pacienta, zato je trud še toliko bolj pomemben. Predoperativna zdravstvena nega je zelo pomemben člen obravnave pacienta pred operacijo sive mrene. Glede zadovoljstva pacientov o predoperativni zdravstveni negi nas je zanimalo, v kolikšni meri so se strinjali z določeno trditvijo, ki se je nanašala na predoperativno zdravstveno nego. S tem smo lahko ugotovili predvsem usposobljenost in angažiranost medicinskih sester. Iz naših rezultatov je razvidno, da je potrebno dodatno izobraževanje medicinskih sester na področju predoperativne zdravstvene nege, saj odstotki zadovoljstva pacientov niso zelo visoki.
Ključne besede: siva mrena, multifokalna intraokularna leča, multifokalna torična intraokularna leča, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2025; Ogledov: 220; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,12 MB)