Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V magistrskem delu smo analizirali postopka začasnega odvzema vozniškega dovoljenja in prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v slovenskem pravnem sistemu ter ju primerjali z ureditvijo na Hrvaškem. Osredotočili smo se na pravne podlage, namen in funkcijo obeh institutov ter podrobneje preučili njuno izvajanje v sodni praksi. Posebej smo proučili, kako se oba postopka umeščata v okvir ukrepov za zagotavljanje prometne varnosti in varovanja pravic posameznikov. Uporabili smo metodo zbiranja primarnih in sekundarnih virov, opisno metodo, metodo kompilacije, primerjalno-pravno metodo, metodo analize ter sintetično metodo. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako dosledno in učinkovito se postopka začasnega odvzema vozniškega dovoljenja ter prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izvajata v praksi, ter ali obstajajo dileme, interpretacijske nejasnosti ali neenotnosti pri njuni uporabi. Ključne ugotovitve kažejo, da ima postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja izrazito procesno in preventivno naravo, namenjeno začasni zaščiti cestnega prometa, medtem ko postopek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja temelji na strogo formalnih pogojih, vezanih na stanje evidence kazenskih točk, in učinkuje kot avtomatizem pravnih posledic preteklih pravnomočnih prekrškovnih odločb. Primerjalna analiza je pokazala številne podobnosti med slovensko in hrvaško ureditvijo ter nekaj manjših razlik, ki so predvsem posledica različnih tehničnih rešitev in postopkovnih ureditev, medtem ko je temeljna zasnova ukrepov primerljiva. Originalnost prispevka se kaže v celoviti analizi sodne prakse, ki do sedaj v literaturi še ni bila sistematično obdelana, ter v oblikovanju konkretnih priporočil za izboljšanje učinkovitosti in pravne predvidljivosti obeh postopkov. Omejitev raziskave je, da je primerjalna analiza osredotočena zgolj na hrvaško ureditev, kar odpira možnosti za nadaljnje širše primerjalnopravne študije v evropskem prostoru.
Ključne besede: začasni odvzem, prenehanje veljavnosti, vozniško dovoljenje, kazenske točke, sodna praksa, prometna varnost
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 193; Prenosov: 2
Celotno besedilo (960,29 KB)

Opis: Epidemija COVID-19 je postavila svet pred izzive, ki so zahtevali prilagoditev številnih sistemov, vključno s pravnim in prekrškovnim. V času epidemije so uradne pooblaščene osebe v Republiki Sloveniji izvajale nadzor in omejitve s hitrimi postopki o prekrških. V magistrskem delu obravnavamo hitri postopek o prekršku v luči učinkov pandemije. V času epidemije COVID-19 v Sloveniji se je hitri prekrškovni postopek izkazal kot bistveno orodje za izvajanje zajezitvenih ukrepov, ki so učinkovito zaustavili prenos okužbe z virusom. Dolžnost uradno pooblaščenih oseb je bila izvajati nadzor in izrekati sankcije v skladu s sprejetimi predpisi. Ta postopek je bil zasnovan za zaščito javnega zdravja in takojšen odziv na kršitve pravil. Medtem, ko je bila bistvena hitrost, je bilo treba zagotoviti tudi zakonitost in strokovnost v postopkih. Magistrsko delo se osredotoča na iskanje ravnovesja med spoštovanjem pravnih načel in pravic posameznika ter hitrim odzivom na kršitve. Obravnava tudi vprašanja nadzora in preglednosti v zvezi z izvajanjem hitrega postopka. Nujna je analiza učinkovitosti hitrega postopka o prekršku v času pandemije, da bi razumeli, kako se pravni sistem spopada s krizami. Petletno preverjanje števila obravnavanih prekrškov v Sloveniji je v magistrskem delu dalo odgovor naraščanja prekrškov za zajezitev ukrepov za prenos okužbe z virusom in padanja drugih prekrškov zaradi uredb vlade, poleg vloge pooblaščenih organov, ki so nosili težo izvrševanja ukrepov ob zagotavljanju pravne zaščite in spoštovanja temeljnih pravic. Za zaključek dobimo odgovore, kako bi lahko v prihodnosti oblikovali postopke in predpise, pridobljene iz epidemije, zlasti glede strokovnosti in zakonitosti. Dejstvo, da je hitri prekrškovni postopek zdaj realnost, nas sili k razmisleku o tem, kako spremeniti pravni sistem, da bo pravičen, učinkovit in skladen z demokratičnimi načeli.
Ključne besede: prekrškovni postopek, prekršek, sankcija, odlok, COVID-19
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 986; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,09 MB)

Opis: Situacija COVID-19 je spremenila življenja ljudi po vsem svetu, zato tudi Slovenija ni bila imuna na spremembe. Varnostniki so čez noč poleg varovanja ljudi in premoženja začeli opravljati tudi druga dela, za katere niso imeli ustrezna znanja. Vlada je tedensko sprejemala nove Odloke za zajezitev epidemije COVID-19. Zasebno varovanje je v situaciji COVID-19 pridobilo čisto novo, zelo pomembno, funkcijo opravljanja dela varovanja ljudi in premoženja, kajti na podlagi dveh anket in intervjujev smo ugotovili, da so varnostniki v situaciji COVID-19 varovali predvsem zdravje ljudi. Povpraševanje varnostnikov se je v času veljave ukrepov v situaciji COVID-19 povečalo. Najpogosteje so zasebnovarnostna podjetja varnostnike usposabljala v pisni obliki preko elektronske pošte ob vseh spremembah vladnih ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19, da so lahko nemoteno, strokovno in učinkovito opravljali varovanje na različnih objektih. Zasebnovarnostna podjetja so se hitro organizirala v situaciji COVID-19 in redno spremljala na novo sprejete odloke vlade za zajezitev epidemije COVID-19 in jih ažurno prenašala na svoje zaposlene. V večini zasebnovarnostnih podjetjih so varnostnike usposabljali izključno na teme povezane s COVID-19, najpogosteje v pisni obliki preko elektronske pošte. Vsi naročniki zasebnovarnostnih storitev v večjih trgovskih centrih v Ljubljani (Supernova Ljubljana Šiška, Supernova Ljubljana Rudnik, Citypark Ljubljana, E. Leclerc Ljubljana in Aleja, nakupovalno središče Ljubljana Šiška) so bili z delom varnostnikov zadovoljni. Fokusirali smo se tudi na zadovoljstvo obiskovalcev v večjih trgovskih centrih po Ljubljani, ker je fluktuacija obiskovalcev v Ljubljani največja. Obiskovalci so bili v večini zadovoljni z varnostniki, ki so opravljali varovanje ljudi in premoženja v času veljave ukrepov v situaciji COVID-19. Varnostniki so uporabili več ukrepov varnostnika v situaciji COVID-19. Večkrat kot v primerjavi z obdobjem pred COVID-19 so preprečili vstop v objekt obiskovalcem, tokrat zaradi neupoštevanja ukrepov COVID-19, vendar niso večkrat uporabili ukrepa zadržanja osebe in fizične sile v času situacije COVID 19. Največkrat so varnostniki zoper obiskovalce na različnih objektih po Ljubljani uporabili ukrep varnostnika – opozorilo.
Ključne besede: zasebno varovanje, zasebnovarnostna podjetja, ukrep, odlok, situacija COVID-19, zadovoljstvo, povpraševanje
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 1676; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava organiziranost in položaj Posebne policijske enote znotraj sistema Slovenske policije. Obravnava potrebo po ustanovitvi in uporabi dobro izurjene policijske enote kot tudi zgodovinski razvoj Posebne policijske enote v Sloveniji. V naši soseščini in tudi pri nas se pojavlja vse več varnostno pomembnih in kritičnih dogodkov, ki vplivajo tako na trenutno stanje varnosti v državi kot tudi na sam varnostni sistem Republike Slovenije. Zaradi varnostnih okoliščin je neizbežno potrebna modernizacija organiziranosti Posebne policijske enote. Le tako bo Posebna policijska enota ustrezno pripravljena, opremljena in usposobljena za odzivanje na varnostno pomembne in kritične dogodke v najkrajšem možnem času. Magistrsko delo obravnava ključni element za sodobno, hitro in uspešno delovanje Posebne policijske enote, to je modernizacija organiziranosti posebne policijske enote v samostojno policijsko postajo znotraj policijske uprave. V magistrskem delu so prikazana tako raziskovalna vprašanja kot tudi rešitve na zastavljena raziskovalna vprašanja. Za dosego vseh potrebnih rezultatov magistrskega dela so bile v magistrskem delu uporabljene posamezne znanstvene metode, ki so pripeljale avtorja do želenih rezultatov. Cilj magistrskega dela je ugotoviti učinkovitost modernizacije organiziranosti Posebne policijske enote za boljše in hitrejše delovanje. Cilj je tudi ugotoviti, kako organizacija prilagaja svojo organiziranost ob pojavi nalezljivih bolezni. Namen magistrskega dela je tudi ugotoviti, da je modernizacija organiziranosti Posebne policijske enote resnično pomembna za zagotavljanje dovolj visoke stopnje varnosti na posameznih območjih v Sloveniji in tudi na celotnem ozemlju Republike Slovenije, vključno z vplivi na sam sistem zagotavljanja nacionalne varnosti. Učinkovito in hitro odzivanje na varnostno pomembne in kritične dogodke namreč rešuje življenja.
Ključne besede: policija, posebna policijska enota, modernizacija, organiziranost, hitrost odzivanja, kritična situacija, zgodovinski razvoj, »amok«, nalezljiva bolezen, prilagajanje organiziranost
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 2113; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,55 MB)

Opis: Policija je največji prekrškovni organ v Republiki Sloveniji, ki mu predpisi dajejo širok spekter stvarnih pristojnosti za nadziranje. Izvajanje nalog poleg veliko znanja terja ustrezen organizacijski in kadrovski model, ki se uspešno odzove na spremembo zakonodaje in specifike sodne prakse. S primerjalno in zgodovinsko metodo so bile za obdobje petih let med seboj primerjane enote prekrškovnega organa Policija. V primerjavo so bili vključeni podatki o zasedenosti delovnih mest, obremenjenosti s postopki o prekršku in ustavitvah ter njihovem zastaranju, času potrebnem za izdajo posameznega akta prekrškovnega organa oziroma vložitev obdolžilnega predloga in plačanih stroških postopka. Z analizo navedenega ter sintezo v zaključku sta se na verodostojen način ugotovili uspešnost in učinkovitost posamezne enote, policijske uprave ter naposled prekrškovnega organa Policija. Z deduktivno metodo je bil sprva zavzet kadrovski in organizacijski vidik policije kot celote, nakar je bila raziskava usmerjena v posamezne enote prekrškovnega organa Policija. Delo je bilo osredotočeno na pooblaščene uradne osebe, ki izvajajo naloge prekrškovnega organa na VI. ravni izobrazbe. S kvantitativno metodo, anketo, se je ugotovil pogled slednje omenjenih izvajalcev postopka o prekršku na obstoječe stanje, tako je bil neposredno ugotovljen njihov vidik stanja, ki je pripomogel k snovanju predlogov za izboljšanje le-tega. Omeniti je treba še primerjavo dela slovenske, avstrijske in hrvaške policije. Primerjani so bili kadrovski podatki, število prekrškov, velikost prebivalstva in območje, na katerem opravljajo svoje prvenstvene naloge, s čimer so se ugotovile podobnosti in razlike treh policij. Namen raziskave je bil najti optimalen organizacijsko kadrovski model policije kot prekrškovnega organa, s ciljem ugotoviti uspešnost in učinkovitost organizacijsko kadrovskega ustroja policije. Na podlagi raziskave, kakršne še ni bilo, se ugotovi, da Policija v kadrovsko organizacijskem smislu delo prekrškovnega organa opravlja uspešno in učinkovito, pri čemer je kljub navedeni oceni, vsled boljše strokovnosti in enotnosti dela, izražena potreba po optimizaciji. Učinki slednje bodo, iz razloga velikosti organa, vidnejši, posledično bo optimizacija bolj upravičljiva.
Ključne besede: policija, prekrškovni organ, postopek o prekršku, uspešnost, učinkovitost, organiziranost, zaposlovanje, kadri
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2023; Ogledov: 1925; Prenosov: 93
Celotno besedilo (4,83 MB)