Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Izhodišča: Menedžment znanja je disciplina, s katero se preko procesov opravljajo praktična dela v zdravstveni instituciji. Gre za iskanje, ustvarjanje in prenašanje znanja, ponovno uporabo, zavedanje o znanju ter učenje po celotni instituciji. S tem se ustvarja in potencira intelektualni kapital. Namen naše raziskave je bil raziskati vlogo in pomen menedžmenta znanja v zdravstvenih institucijah. Raziskovali smo procese in dejavnike menedžmenta znanja, orodja in metode, dojemanje nujnosti vseživljenjskega učenja in kontinuiranega profesionalnega razvoja ter načine za izboljšanje strategij. Metode: Uporabljeni so bili kvantitativni raziskovalni pristop, deskriptivna metoda zbiranja podatkov z analizo znanstveno-strokovne literature, metoda kompilacije, metoda sklepanja in statistična metoda. Vzorec je večinsko vključeval diplomirane medicinske sestre, stare od manj kot 20 do več kot 60 let, ki so imele delovne izkušnje od 1 do 30 let. V raziskavo smo zajeli 101 osebo, ki so zaposlene na vseh nivojih zdravstvenega varstva s funkcijo v upravi, srednjem vodstvu in neposrednem izvajanju storitev. Rezultati: Ugotovili smo, da je vzrok za kakovostne storitve kakovosten menedžment znanja. Zaposleni pogosto uporabljajo določena orodja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Za prenos znanja je pomembno mentorstvo. Medicinske sestre sprejemajo nova znanja, soočajo se z ovirami. Pomembni so motivirani posamezniki, ki so dovzetnejši za nova znanja. Zaposleni poudarjajo pomen pozitivnega podpornega okolja za vključevanje v vseživljenjsko učenje. Razprava: Glede na ugotovitve bi bilo smotrno vpeljati tridimenzionalni model menedžmenta znanja v zdravstveni instituciji s tremi vsebinskimi izhodišči, s katerim bi medicinske sestre z vodjo samorefleksivno preverjale uspešnost svojega dela in pripomogle k še bolj varni, kakovostni in suvereni zdravstveni oskrbi uporabnikov zdravstvenih storitev.
Ključne besede: menedžment, znanje, zdravstvena institucija
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 175; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,34 MB)

Opis: V diplomski nalogi preučujemo, kako organizacije z uvedbo ustreznih ukrepov in strategij prispevajo k učinkovitejšemu usklajevanju delovnih in zasebnih obveznosti zaposlenih, s posebnih poudarkom na potrebah mladih staršev. Najprej osvetljujemo proces ravnanja z ljudmi v organizaciji, nato pa opredeljujemo pojem usklajevanja delovnih in zasebnih obveznosti ter njegov pomen. Predstavljamo usklajevanje na ravni posameznika, organizacije in države, težave ter posledice (ne) usklajenih delovnih in zasebnih obveznosti. Osredotočimo se na organizacijske ukrepe in strategije, v okviru katerih predstavimo certifikat Družini prijazno podjetje in njegov katalog. V empiričnem delu raziskujemo, kako k omenjenem problemu pristopajo organizacije s posebnim poudarkom na potrebah mladih staršev. Ugotavljamo, katere ukrepe organizacije dejansko ponujajo, kako pogosto in v kakšni meri se uporabljajo ter kakšen vpliv imajo na mlade starše. S pomočjo spletne ankete ugotavljamo, da je tema za mlade starše privlačna in želijo prispevati k boljšemu razumevanju ustvarjanja podpornega delovnega okolja. V diplomski nalogi smo postavili pet hipotez, na osnovi katerih smo ugotovili, da večina mladih staršev meni, da ukrepi niso dovolj jasno predstavljeni in dostopni. Največkrat koristijo ukrepe, ki pripomorejo k fleksibilnosti delovnega časa in delavnik prilagajajo zasebnim obveznostim. Pogostejšo rabo ukrepov pa jim preprečuje predvsem delovna kultura. Možnost koriščenja ukrepov in strategij najbolj prispeva k njihovemu zadovoljstvu doma in pri delu. Želijo si več časa z družino, več prostih dni ter več podpore s strani nadrejenih. Ugotovili smo tudi, da se pojavljajo primeri, ko ukrepi v podjetjih sploh niso dostopni, ter da imajo mladi starši kar nekaj zamisli za ukrepe, ki bi si jih želeli realizirane.
Ključne besede: usklajevanje, delovne obveznosti, zasebne obveznosti, mladi starši, certifikat Družini prijazno podjetje
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2026; Ogledov: 438; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,76 MB)

Opis: V diplomski nalogi proučujemo organiziranje kot eno izmed ključnih funkcij menedžmenta, ki neposredno vpliva na uspešnost poslovanja podjetja, motivacijo zaposlenih in doseganje strateških ciljev organizacije. Organiziranje razumemo kot proces, s pomočjo katerega se vzpostavlja ustrezna struktura delovanja podjetja z jasno določenimi nalogami, odgovornostmi, pooblastili in razmerji med zaposlenimi. Gre za dinamičen proces, ki se mora nenehno prilagajati spremembam v okolju, tehnologiji in človeških virih. V empiričnem delu raziskujemo organiziranost podjetja in njegove procese organiziranja dela. Z izpostavljenimi štirimi raziskovalnimi vprašanji ter s pomočjo spletne ankete smo ugotovili, da je organizacija dela v izbranem podjetju usmerjena v samoorganizacijo. Ugotovili smo tudi, da imajo vodje do zaposlenih previsoka pričakovanja glede na število zaposlenih na terenu. Zaposleni so sicer zadovoljni s trenutno organizacijo, vendar menijo, da so možne določene izboljšave. Dobra organizacija dela močno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Glede na to, da je ena glavnih predlaganih izboljšav ureditev sistemizacije dela, bi lahko rekli, da anketiranci do vodstva nimajo prevelikih pričakovanj. Tudi izvedeni intervjuji z vodstvom potrjujejo, da ima organizacija dela v podjetju ključno vlogo pri zagotavljanju učinkovitosti in zadovoljstva zaposlenih. Vodje so soglasni, da dobra organiziranost prinaša višjo delovno uspešnost, večjo motivacijo zaposlenih in boljše delovne pogoje, hkrati pa opozarjajo, da organizacija ni enoznačen proces, temveč zahteva prilagajanje, sodelovanje ter jasno komunikacijo med vsemi deležniki.
Ključne besede: Funkcije menedžmenta, razporeditev dela, organizacijsko okolje, sodobni pristopi k organizaciji dela
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2026; Ogledov: 408; Prenosov: 29
Celotno besedilo (631,75 KB)

Opis: V diplomski nalogi smo preučili vpliv osebnih vrednot na karierni razvoj posameznika, zlasti v povezavi s kariernim razvojem in zaposlitvijo. Poudarili smo, da osebne vrednote oblikujejo temeljni okvir za sprejemanje odločitev, ki vplivajo na karierno pot, saj usmerjajo posameznika k ciljem, skladnim z njegovimi prepričanji in življenjskimi prioritetami. Raziskava je pokazala, da so vrednote ključne za izbiro poklica, dolgoročno zadovoljstvo in uspeh v karieri. Ugotovili smo, da usklajenost med vrednotami posameznika in organizacije vpliva na delovno uspešnost ter pripadnost zaposlenih. Podjetja, ki prepoznavajo in vključujejo vrednote svojih zaposlenih, ustvarjajo boljše delovno okolje, ki spodbuja inovativnost in dolgoročno rast. Vrednote se skozi življenje spreminjajo, zato je pomembno, da posamezniki redno reflektirajo in prilagajajo svojo kariero. Raziskava je potrdila, da zgodnje prepoznavanje in vključevanje vrednot v karierni razvoj pripomore k večji poklicni izpolnjenosti in zadovoljstvu. Pomembno je, da tako posamezniki kot institucije pri načrtovanju kariere in oblikovanju delovnega okolja vrednote postavijo v ospredje.
Ključne besede: osebne vrednote, kariera, karierni razvoj, zadovoljstvo s kariero, zaposlitev
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 841; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,35 MB)

Opis: V poslovnem svetu, ki se hitro razvija in spreminja, je razvoj organizacije tesno povezan z razvojem posameznikov – tako znotraj organizacije kot tudi zunaj nje. To še posebej velja za ključne kadre, ki razpolagajo s pomembnim znanjem, veščinami in ustreznim odnosom do dela ter pomembno prispevajo k rasti in razvoju podjetja. V diplomski nalogi smo se osredotočili na procese upravljanja kariere ključnih kadrov in skrbi za njihov karierni razvoj na primeru izbrane organizacije. Celoten sistem upravljanja in razvoja kariere ključnih kadrov in skrb za njihov karierni razvoj smo najprej predstavili s pomočjo teoretičnih virov različnih avtorjev, ki so nam omogočili boljše razumevanje samega pomena upravljanja ključnih kadrov in njihovega kariernega razvoja. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete zbirali kvantitativne podatke, ki so nam bili v pomoč pri analizi procesov razvoja in upravljanja kariere ključnih kadrov v izbranem podjetju. Na podlagi preučene teorije in rezultatov ankete smo prepoznali tako prednosti kot slabosti upravljanja kariere ključnih kadrov v izbranem podjetju, kar nam je omogočilo oblikovanje predlogov za izboljšave, ki bi bile lahko v pomoč podjetju. Za upravljanje kariere – tako ključnih kadrov kot drugih zaposlenih – je pomembno, da za svoj razvoj skrbijo posamezniki sami, saj s tem vplivajo na svojo osebno in poslovno kariero. Pomembno vlogo pa imajo tudi njihovi delodajalci, ki v veliki meri vplivajo predvsem na poslovni vidik kariere svojih zaposlenih. Menimo, da je tak pristop ključen, saj zagotavlja, da so zaposleni učinkoviti pri svojem delu, kar pomembno prispeva k uspešnosti in razvoju podjetja, v katerem delujejo.
Ključne besede: ključni kadri, karierni razvoj, upravljanje kariere, razvoj ključnih kadrov, modeli za razvoj ključnih kadrov
Objavljeno v ReVIS: 18.07.2025; Ogledov: 1104; Prenosov: 67
Celotno besedilo (755,78 KB)