Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Psihosocialna obravnava otrok z antisocialnimi tendencami: zgodnje prepoznavanje in intervencije
Nina Čeh, 2025, ni določena

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na psihosocialno obravnavo otrok z antisocialnimi tendencami, pri čemer je poudarek na zgodnjem prepoznavanju in intervencijah. Antisocialne značilnosti, kot so impulzivnost, agresija, manipulativnost in pomanjkanje empatije, se lahko pojavijo že v zgodnjem otroštvu in brez ustrezne obravnave privedejo do nastanka antisocialne osebnostne motnje. Namen naloge je bil razviti primerne smernice, ki lahko strokovnim delavcem, učiteljem in staršem pomagajo pri boljšem prepoznavanju in učinkovitejšem nudenju podpore otrokom z antisocialnimi vedenjskimi značilnostmi. V teoretičnem delu so opisani vedenjski in čustveni vzorci, značilni za antisocialno vedenje, opredeljeni so biološki, psihološki in socialni dejavniki tveganja, predstavljene pa so tudi že obstoječe intervencije in izzivi, s katerimi se strokovnjaki pogosto srečujejo pri delu s tovrstno populacijo otrok. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, izvedeni z delno strukturiranimi intervjuji z različnimi strokovnjaki (vzgojitelji, psihoterapevti, socialnimi delavci, pedagoškimi delavci), ki se pri svojem delu srečujejo z otroki z antisocialnimi težnjami. Ugotovitve kažejo, da so najpogostejši dejavniki tveganja neugodno družinsko okolje, zlorabe in zanemarjanje ter nevrološke posebnosti. Pri zgodnjem prepoznavanju so pomembni vedenjski znaki, kot so agresivnost, pomanjkanje empatije, kršenje pravil in nezmožnost odzivanja na čustvene dražljaje. Kot uspešne intervencijske metode so se izkazale struktura vsakdana, kognitivno vedenjski pristopi, vključevanje družine in nenehno sodelovanje s strokovnjaki iz različnih institucij. Na podlagi analize intervjujev in strokovne literature so bile oblikovane praktične smernice, ki vključujejo priporočila za zgodnje prepoznavanje, obravnavo, sodelovanje med različnimi institucijami in podporo strokovnim delavcem. Ugotovili smo, da je za uspešno obravnavo otrok z antisocialnimi tendencami ključno celostno delovanje, ki vključuje sistemske spremembe, zgodnjo diagnostiko in nenehno izobraževanje strokovnega kadra. Pomembno pozornost je treba posvetiti tudi preventivnemu delu in zgodnjemu prepoznavanju vedenjskih odklonov, saj to omogoča pravočasne intervencije in s tem zmanjšanje tveganja za razvoj antisocialne osebnostne motnje kasneje v odrasli dobi.
Ključne besede: antisocialnost, psihosocialna obravnava, prepoznavanje, intervencije, otroci
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2025; Ogledov: 499; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

2.
Bolnišnično zdravljenje anoreksije nervoze otrok in mladostnikov : diplomska naloga
Nina Čeh, 2021, diplomsko delo

Opis: Anoreksija nervoza je motnja hranjenja, ki jo uvrščamo med duševne bolezni in lahko resno ogrozi življenje posameznika, saj so posledice vidne tako na duševni kot tudi na telesni ravni. Pomembno je dobro poznavanje simptomov in ustrezno ukrepanje, saj je zgodnje odkrivanje motnje ključnega pomena za nadaljnji razvoj otroka ali mladostnika. V nasprotnem primeru lahko motnja zaradi majhnega vnosa kalorij v telo posameznika v obdobju pospešene rasti resno ogrozi življenje otroka ali mladostnika. V tem primeru je potrebna bolnišnična oskrba motnje, pomembno vlogo pa ima tudi terapevt/svetovalec, saj je najprej potrebno odpraviti notranje stiske in konflikte, potem pa se zdravljenje lahko prične tudi na telesni ravni. V teoretičnem delu so opisane vrste, simptomi in vzroki motenj hranjenja, natančneje je opredeljena anoreksija nervoza v obdobju otroštva in mladostništva ter njeno zdravljenje v bolnišnici. V empiričnem delu je predstavljena bolnišnična oskrba otroka ali mladostnika z anoreksijo nervozo. Zanimala so nas predvsem klinična merila, zaradi katerih je potrebno otroka ali mladostnika z anoreksijo nervozo napotiti v bolnišnico, kako poteka tipičen dan otroka ali mladostnika v bolnišnici. Pozornost pa smo namenili tudi sestavi jedilnika otrok in mladostnikov z anoreksijo nervozo ter kriterijem, ki vplivajo na uspešnost zdravljenja. Želeli smo tudi ugotoviti, kakšna je vloga terapevta/svetovalca v procesu zdravljenja anoreksije nervoze. S pomočjo intervjujev je predstavljeno delo različnih strokovnjakov, ki se vsakodnevno ukvarjajo z obravnavo otrok in mladostnikov z anoreksijo nervozo. Za poglobljeno razumevanje celotnega procesa zdravljenja pa je v raziskavo vključena tudi mladostnica z izkušnjo bolnišničnega zdravljenja anoreksije nervoze. Tako so s pomočjo vseh sodelujočih opisani postopki zdravljenja anoreksije nervoze, dnevni plan otroka ali mladostnika v bolnišnici, prehranski načrt ter pogoji, ki jih otrok ali mladostnik mora izpolniti pred odpustom iz bolnišnice.
Ključne besede: motnje hranjenja, anoreksija nervoza, zdravljenje, terapevti, svetovalci, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 2857; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (982,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh