1. |
2. |
3. Paliativna oskrba onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenjaTanja Gojić, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Potrebe po paliativni oskrbi onkološkega bolnika iz leta v leto naraščajo, ne samo v tujini, temveč tudi v Sloveniji. Gre za celostno obravnavo bolnikov, ki se osredotoča na lajšanje trpljenja in izboljšanje kakovosti življenja. Glavni cilji paliativne oskrbe so obvladovanje simptomov (bolečina, težave z dihanjem, izguba teka, utrujenost, slabost, bruhanje) ter zagotavljanje fizičnih, psihičnih, socialnih in duhovnih potreb. Ključno vlogo ima tudi medicinska sestra, ki bolnikom nudi udobje, dostojanstvo in podporo. Komunikacija z bolnikom in njegovimi svojci je bistvena za razumevanje njihovih želja, potreb in pričakovanj glede konca življenja. Pomembna je tudi skrb za svojce, ki pogosto potrebujejo podporo pri spopadanju z izgubo in tudi ob času žalovanja. Paliativna oskrba ne pomeni le konca zdravljenja, temveč tudi aktivno podporo pri dostojanstvenem slovesu od življenja. Namen raziskave je bil proučiti paliativno oskrbo onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja.
Metoda: Raziskava je kvalitativne narave. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko poglobljenega intervjuja. Raziskava je potekala v mesecu juliju. V intervjuje smo vključili šest oseb.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, od tega štiri osebe ženskega spola in dve osebi moškega spola. Najmlajša intervjuvanka je bila stara 31 let, najstarejša pa 59 let. Med moškimi je bil najmlajši star 25 let, najstarejši pa 53 let. Vsi intervjuvanci so po izobrazbi diplomirane medicinske sestre oziroma diplomirani zdravstveni tehniki.
Razprava: Vsem intervjuvancem je vloga medicinske sestre v paliativni oskrbi onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja zelo pomembna. Opravljajo identične naloge, kot so lajšanje bolečine ter drugih simptomov. Najpogosteje prepoznajo simptome, kot so bolečina, težave z dihanjem, utrujenost, izguba teka in zaspanost. Poleg fizičnih simptomov prepoznajo tudi psihične simptome, kot so strah, tesnobnost, nemir, vznemirjenost in zmedenost. Simptome najpogosteje obvladujejo z zdravili. Vse potrebe (fizične, psihične, socialne, duhovne) onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja so pomembne in nobena se ne sme zanemariti. Svojci so zelo pogosto vključeni v proces paliativne oskrbe onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja. Nudijo jim podporo, ki vključuje komunikacijo ter redno informiranje bolnikovega zdravstvenega stanja. Večina intervjuvancev ni znala primerjati kakovosti paliativne oskrbe na domu in v zdravstvenih ustanovah. Po njihovem mnenju imajo paliativne oskrbe na domu in v zdravstvenih ustanovah prednosti kot tudi slabosti. Izobraževanja na temo paliativne oskrbe onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja v domu starejših občanov Ljubljana Vič ? Rudnik so redka.
Ključne besede: paliativna oskrba, onkološki bolnik, medicinska sestra, bolečina, umiranje.
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2025; Ogledov: 274; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,90 MB) |
4. Vloga medicinske sestre pri duhovni podporo in oskrbi bolnika ter bližnjih v paliativni zdravstveni negiPolona Muc, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba predstavlja pomemben del zdravstvenega sistema, namenjena je bolnikom z napredovalimi oziroma neozdravljivimi boleznimi ter njihovim svojcem. Temelji na celostni obravnavi, ki poleg fizičnim priznava velik pomen tudi psihičnim, duhovnim in socialnim potrebam. V tem smislu se duhovnost razume kot osebna raven posameznika, ki se izkazuje z vero, prepričanji, vrednotami in iskanjem življenjskega smisla. Medicinske sestre imajo zelo pomembno vlogo pri prepoznavanju teh potreb, saj z bolnikom preživijo največ časa in ga spremljajo skozi različna obdobja bolezni. Namen diplomske naloge je bil raziskati vlogo medicinske sestre pri prepoznavanju in zadovoljevanju duhovnih potreb bolnika v paliativni oskrbi in njegovih svojcev ter ugotoviti, s kakšnimi izzivi se ob tem srečujejo.
Metode: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo. Primarne podatke smo pridobili z intervjuvanjem medicinskih sester, ki delajo na internem oddelku in se pogosto srečujejo s paliativnimi pacienti. Sekundarne podatke smo črpali iz strokovne in znanstvene literature ter podatkovnih baz (PubMed, Google učenjak).
Rezultati: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre duhovno oskrbo razumejo kot enakovredno telesni in psihološki podpori, vendar jim velikokrat primanjkuje znanja in časa za zadostno prepoznavanje ter presojo duhovnih potreb pacienta. Kljub izzivom se zavedajo svoje odgovornosti pri prepoznavi ter obravnavi duhovnih potreb. Rezultati raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju vloge medicinske sestre na tem področju in kažejo potrebo po dodatnem izobraževanju in pridobivanju kompetenc.
Razprava: Raziskava ponuja vpogled v izkušnje medicinskih sester pri duhovni podpori v paliativni oskrbi. Kljub različnim izzivom skušajo bolnikom in njihovim svojcem nuditi celostno obravnavo. Raziskava je pokazala, da je duhovna oskrba bistvena za izboljšanje kakovosti življenja in podporo bolnika ter svojcev v zadnjem življenjskem obdobju ter v procesu žalovanja. Jasno se je izkazala potreba po dodatnem izobraževanju in pridobivanju kompetenc medicinskih sester na področju duhovne oskrbe, da bi bila ta lahko bolj kontinuirano vključena v prakso.
Ključne besede: Paliativna oskrba, duhovna oskrba, medicinska sestra, duhovnost, podpora.
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2025; Ogledov: 223; Prenosov: 8
Celotno besedilo (670,87 KB) |
5. Analiza sprememb odnosa do smrti in minljivosti pri zaposlenih v paliativni oskrbiNika Oblak, 2025, ni določena Opis: Odnos do smrti ni statičen in se čez življenje lahko spreminja. Oblikujejo ga osebne izkušnje, kulturno ozadje in družba, v kateri živimo. V raziskavi preučujemo, kako se dojemanje smrti pri delavcih v paliativni oskrbi in hospicu sčasoma razvija in kako te spremembe vplivajo na poklicno prakso in na pogled na svet.
Z uporabo polstrukturiranih intervjujev je raziskava razkrila premik v pogledu na smrt. V večini so udeleženci opisali čustva in prepričanja vezana na smrt pred začetkom dela dokaj negativno, a se je ta pogled čez čas približal sprejemanju. Čeprav neradi označijo spremembe kot definitivno »pozitivne«, pa večina intervjuvancev poudari večjo umirjenost, močnejšo sposobnost prisotnosti v življenju in večjo jasnost glede prioritet, kar jim omogoča bolj polno življenje.
Raziskava opredeli več različnih dejavnikov, ki najbolj prispevajo k tej spremembi. Najpomembnejšo vlogo igrajo izkušnje in ponavljajoča se izpostavljenost situacijam ob koncu življenja. Celoten proces umiranja in na koncu smrti vidijo kot bolj naravnega in tudi stremijo k temu, da smrt ni več tabu in medikalizirana. Te izkušnje ne pomagajo samo pri zmanjšanju nelagodja ob tematiki smrti, ampak preoblikujejo tudi življenjske prioritete in lastne občutke. V poklicnem smislu so poročali, da se počutijo bolj sposobne pri zagotavljanju oskrbe, ki uravnoteži čustveno prisotnost s praktičnimi sposobnostmi. Pomembno vlogo pri delovni praksi igrajo strategije spoprijemanja s podpornim službenim in domačim okoljem. V osebnem življenju so ugotovili, da bolj cenijo manjše trenutke in jih manj motijo majhni problemi in materialne dobrine.
Ta raziskava kaže, da spreminjajoča perspektiva do smrti pri delavcih v hospicu, ni samo stranski produkt dela, ampak vpliva na njihovo celotno delovno in osebno življenje in se integrira kot del njihove identitete.
Ključne besede: paliativna oskrba, hospic, smrt, žalovanje, umiranje, oskrba ob koncu življenja
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 225; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,62 MB) |
6. Poznavanje paliativne zdravstvene nege med izvajalci zdravstvene nege in neformalnimi oskrbovalciAndraž Vidic, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Paliativna oskrba predstavlja celostno podporo neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem.
Namen raziskave je bil ugotoviti, kako dobro paliativno oskrbo poznajo formalni izvajalci zdravstvene
nege in neformalni oskrbovalci.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z deskriptivno metodo. Za zbiranje podatkov je bila
uporabljena tehnika anketiranja. Vzorec je zajemal 84 formalnih izvajalcev zdravstvene nege (medicinske
sestre, študenti) in 50 neformalnih oskrbovalcev. Podatki so bili zbrani z vprašalnikom z 18 vprašanji
ter analizirani z opisno statistiko. Sekundarni viri so bili pridobljeni iz podatkovnih baz PubMed, Cobiss,
dLib in Google učenjak.
Rezultati: Večina anketirancev je že slišala za paliativno oskrbo (89,5 %), a le 11,9 % je svoje
razumevanje ocenilo kot zelo dobro. Le 21,4 % zdravstvenih delavcev in 18 % neformalnih oskrbovalcev
je bilo formalno usposobljenih za paliativno nego. Več kot polovica zdravstvenih delavcev še ni izvajala
paliativne oskrbe. Največji izzivi so pomanjkanje znanja, psihološka podpora in komunikacijske veščine.
Razprava: Rezultati kažejo na potrebo po izčrpnejšem formalnem usposabljanju in podpori za oboje,
formalne in neformalne izvajalce. Izboljšanje dostopa do izobraževanj in boljše sodelovanje bi lahko
povečala kakovost oskrbe.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravstvena nega, neformalni oskrbovalci, izobraževanje, poznavanje
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 305; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,96 MB) |
7. Psihosocialni simptomi v paliativni oskrbi starejšega odraslega : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaUrška Cankar Bošnjak, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: V magistrskem delu smo raziskovali, kako se v paliativni oskrbi starejših odraslih prepoznavajo, nadzorujejo in obravnavajo psihosocialni simptomi. Kljub celostni naravnanosti paliativne oskrbe so ti simptomi pogosto prezrti. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v doživljanje strokovnega osebja na tem področju ter ugotoviti, kakšen vpliv imajo psihosocialni simptomi na kakovost življenja bolnikov, osebja in svojcev. Metode: Opravili smo 15 intervjujev s strokovnim osebjem, neposredno vključenih v paliativno oskrbo starejših. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji z analizo vsebine, ki je omogočila strukturirano obdelavo besedilnega gradiva. Analiza je bila izvedena v skladu s štiristopenjskim postopkom. Rezultati: Analiza je potrdila, da so psihosocialni simptomi, kot so osamljenost, žalost in depresija, izjemno pogosti in tesno povezani s fizičnimi simptomi. Ugotovili smo, da psihosocialna bolečina lahko sproži fizično nelagodje. Identificiranih je bilo pet tematskih kategorij: (1) simptomi pri starejših odraslih, (2) prepoznava in vpliv socialne bolečine, (3) vloga socialne opore, (4) psihosocialni vpliv na druge ter (5) koncept celostne paliativne oskrbe. Dosledna uporaba besedišča med intervjuji, vključno z besedami bolečina, depresija, osamljenost, socialna (bolečina in opora) ter tesnoba, kaže na enotno razumevanje ključnih izzivov. Razprava in zaključek: Rezultati potrjujejo, da da celostna paliativna oskrba zahteva več kot le lajšanje fizičnih simptomov. Ključno je upoštevanje psihosocialnih vidikov, kot sta osamljenost in socialna izključenost, saj bistveno vplivata na kakovost življenja starejših. Ugotovitve so razkrile tudi sistemske pomanjkljivosti in potrebo po boljšem izobraževanju osebja.
Ključne besede: paliativna (celostna) oskrba, starejši odrasli, psihosocialni simptomi, socialna opora, socialna bolečina
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2025; Ogledov: 294; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,81 MB) |
8. Paliativna oskrba pri starostniku obolelemu z napredovalo obliko demence : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaVesna Vidal, 2025, diplomsko delo Opis: Paliativna oskrba starostnikov z napredovalo demenco je celosten pristop, ki ni omejen zgolj na zdravljenje simptomov, temveč vključuje medicinske, psihosocialne ter duhovne vidike oskrbe. Napredovanje bolezni postopoma vpliva na bolnikove kognitivne in telesne sposobnosti, kar otežuje komunikacijo ter sprejemanje odločitev o oskrbi. Zaradi tega postaja vnaprejšnje načrtovanje oskrbe izjemno pomembno. Raziskovalno vprašanje diplomskega dela se osredotoča na ključne pristope paliativne oskrbe starostnikov z napredovalo demenco ter na vlogo interdisciplinarnega tima in družinskih članov pri zagotavljanju kakovostne oskrbe. Analiza obstoječe literature kaže, da celosten pristop izboljšuje kakovost življenja bolnikov in hkrati zmanjšuje obremenitev njihovih oskrbovalcev. Kljub temu so dostopnost in enotne smernice paliativne oskrbe za to ranljivo skupino še vedno pomanjkljivo raziskane. Rezultati raziskave potrjujejo, da je uspešna paliativna oskrba starostnikov z demenco odvisna od zgodnjega načrtovanja, prilagojene komunikacije ter podpore svojcem in zdravstvenemu osebju. V prihodnje bi bile potrebne dodatne raziskave, ki bi prispevale k razvoju enotnih smernic in izboljšanju dostopnosti paliativne oskrbe.
Ključne besede: paliativna oskrba, starostniki, napredovala demenca, etična vprašanja, kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 18.08.2025; Ogledov: 414; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1008,12 KB) |
9. Razumevanje in obravnava anticipatornega žalovanja v paliativni oskrbiLea Fortuna, 2025, ni določena Opis: Diplomska naloga obravnava anticipatorno žalovanje, čustveni odziv posameznikov, ki že pred dejansko izgubo doživljajo stisko in začnejo žalovati ob zavedanju bližajoče se spremembe. To se lahko pojavi pri svojcih, ki se soočajo z napovedano smrtjo ljubljene osebe, pa tudi pri bolnikih, ki žalujejo ob izgubi zdravja, neodvisnosti, življenjskih načrtov ali prihodnosti, kakršno so si želeli.
V teoretičnem delu je predstavljena teorija anticipatornega žalovanja – njegov izvor, dinamika, psihološke značilnosti ter kako se kaže v praksi paliativne oskrbe. Poseben poudarek je namenjen logoterapiji, ki posamezniku pomaga iskati smisel tudi v trpljenju bolezni in bližini smrti.
V empiričnem delu je prikazana kvalitativna raziskava, opravljena z osmimi strokovnjaki, ki delujejo na področju paliativne oskrbe v Sloveniji. Rezultati kažejo, da je anticipatorno žalovanje prepoznano, vendar premalo sistematično obravnavano. Strokovnjaki večinoma delujejo na podlagi osebne izkušenosti, pogrešajo pa smernice, dodatna znanja in strokovno podporo.
Raziskava izpostavi potrebo po:
• prepoznavanju čustvenih odzivov tako bolnikov kot svojcev v procesu anticipatornega žalovanja;
• vključevanju pristopov, ki posamezniku pomagajo najti smisel v težkih življenjskih obdobjih, kot je logoterapija;
• sistemskih rešitvah, ki bi omogočile bolj strukturirano obravnavo na tem področju.
Ta diplomska naloga spodbuja razmislek o tem, kako obravnavo anticipatornega žalovanja bolje vključiti v strokovno prakso in izobraževanje, kar bi lahko prispevalo k izboljšanju kakovosti življenja bolnikov in njihovih bližnjih v času bolezni in v zadnjem obdobju življenja.
Ključne besede: anticipatorno žalovanje, paliativna oskrba, logoterapija, smernice, žalovanje
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2025; Ogledov: 466; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,23 MB) |
10. Pristopi za prihodnost paliativne oskrbe : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaJulija Vodan, 2024, diplomsko delo Opis: NAMEN: Namen diplomskega dela je bil proučiti sodobne pristope za izboljšanje paliativne oskrbe ter metode za celovitejše zdravljenje neozdravljivih bolnikov. Identificirani so bili ključni izzivi obstoječe prakse, predlagane rešitve in inovativni pristopi za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov ter podpora njihovim družinam. METODA: Na podlagi relevantne literature smo izvedli sistematičen pregled literature s spodaj navedenimi ključnimi besednimi zvezami. Iskanje je potekalo v Google Učenjak, PubMed, ScienceDirect in Cobis+. Za boljšo preglednost virov smo uporabili diagram PRISMA. REZULTATI: V končno raziskavo smo vključili 15 virov v polnem besedilu. Analizirali smo 2 raziskovalni, opisni in presečni študiji, 1 randomizirano študijo, 1 pilotno randomizirano kontrolno študijo, 5 sistematičnih pregledov literature in 1 integrativni pregled literature. Sledili sta 2 primerjalni študiji, 1 intervju, 1 vprašalnik odprtega in zaprtega tipa ter 1 sistematičen pristop. Oblikovane so bile 4 kategorije: celostna oskrba in multidisciplinarni pristop, izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev, javna ozaveščenost in dostopnost paliativne oskrbe, raziskave in izboljšanje kakovosti paliativne oskrbe. RAZPRAVA: Med pregledom literature smo ugotovili, da ima paliativna oskrba pozitiven vpliv na kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev, vendar se sooča z izzivi, kot so pomanjkanje usposobljenega kadra, omejeni viri in neenakomerna dostopnost. Multidisciplinarno sodelovanje je ključno za zagotavljanje celovite oskrbe, a preobremenjenost zdravstvenih delavcev zmanjšuje možnost individualiziranega pristopa. Zaradi pomanjkanja financiranja so razvoji novih programov in raziskave omejeni. V Sloveniji je nujno potrebna sistemska ureditev paliativne oskrbe, da bi lahko učinkovito obvladali podaljšano življenjsko dobo in naraščajoče število kroničnih bolezni. Ozaveščanje javnosti in izobraževanje zdravstvenih delavcev sta ključna za prihodnji razvoj paliativne oskrbe.
Ključne besede: paliativna oskrba, potrebni ukrepi za paliativno oskrbo, kakovost življenja paliativnih bolnikov, multidisciplinarni pristopi v paliativni oskrbi
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 487; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,04 MB) |
