11. Vpliv sodne prakse ESČP v Sloveniji in na Hrvaškem – 2. in 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah : magistrsko deloAnja Soderžnik, 2023, magistrsko delo Opis: V začetnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na obravnavo človekovih pravic in predstavitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Opisali smo, kaj človekove pravice so, njihov zgodovinski nastanek ter kako so obravnavane v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški. V nadaljevanju smo se osredotočili na predstavitev nastanka Evropskega sodišča za človekove pravice, kako deluje in kako poteka sodni postopek pred njim, in sicer skupaj z naravo sprejetih odločitev sodišča. V naslednjem poglavju smo se poglobljeno opredelili do Evropske konvencije o človekovih pravicah in njeni razlagi. Osrednji del magistrske naloge je osredotočen na obravnavo 2. in 3. člena EKČP, kjer smo skozi sodno prakso ESČP obravnavali sodbe, ki so bile izdane zoper Slovenijo in Hrvaško zaradi kršitve 2. in 3. člena EKČP. Z analizo primerov, ki so bili za Slovenijo in Hrvaško obremenilni, smo predstavili okoliščine primera ter situacije, ko je ESČP skozi svoja obširna naziranja spoznalo državi za krivi kršitev konvencijskih pravic. Na podlagi ugotovljenih situacij, ko je do kršitev 2. in 3. člena EKČP s strani Slovenije in Hrvaške prišlo, smo v zaključnem delu magistrske naloge napisali, kako se državi soočata z možnimi rešitvami in sprejetimi ukrepi, da nadaljnjih kršitev ne bi več bilo. V zaključnem delu magistrske naloge smo v sklepu povzeli svoje ugotovitve glede na predhodno zastavljene hipoteze. V prilogo smo dodali besedilo Evropske konvencije o človekovih pravicah ter pritožbeni obrazec, saj je namen magistrske naloge tudi v tem, da pomaga posameznikom pri vložitvi pritožbe na ESČP.
Ključne besede: človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Hrvaška, Evropska konvencija o človekovih pravicah, pravica do življenja, pravica do prepovedi mučenja
Objavljeno v ReVIS: 20.07.2023; Ogledov: 570; Prenosov: 67
 Celotno besedilo (3,46 MB) |
12. |
13. VOHALNI MARKETING ZA BLAGOVNO ZNAMKO PODJETJA KOT NAČIN NEVERBALNE KOMUNIKACIJE: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENIJE IN ITALIJEJasmina Kozel Harley, 2023, ni določena Opis: Raziskava obravnava mednarodni vidik blagovne znamke podjetja za različne narode s pomočjo vonja – vohalnega marketinga (AromaLogo) – kot enega od kanalov neverbalne komunikacije.
AromaLogo je unikaten vonj, kreiran s pomočjo eteričnih olj glede na zgodbo podjetja, njegovo vizijo, cilje, celostno grafično podobo in želen vpliv na ljudi.
Raziskava vključuje gradnjo teoretičnega okvira, kjer smo na podlagi analize poslovnih kultur (Slovenije in Italije), po Hallu, Hofstedeju ter analizi GLOBE ter povezovanju teme vohalnega marketinga, kot predstavitev blagovne znamke podjetja za različne narode, iskali nove dimenzije, ki povezujejo NVK, kulturo in vohalni marketing. V kvalitativnem delu, ki smo ga naredili s pomočjo dveh fokusnih skupin, slovenske in italijanske, smo analizirali vohalni marketing – AromaLogo kot enega od načinov neverbalne komunikacije in ugotavljali njegovo primernost za predstavitev blagovne znamke podjetja ter njegovega vpliva na različne narode. Raziskovali smo tudi razlike med slovensko in italijansko poslovno kulturo ter določali smernice za poslovanje z vohalnim marketingom kot delom neverbalne komunikacije in kot delom blagovne znamke.
Ugotovili smo, da zaznava vonja ni povezana s kulturo, ampak z osebnostno lastnostjo. Ločevanje med naravnimi in sintetičnimi vonji ni povezano s kulturo, zaznava vonja drugih blagovnih znamk ni povezana s kulturo. Unikaten vonj podjetja – AromaLogo ni povezan s kulturo države, vonj vpliva na koncentracijo, vzdušje in zaznavo prostora. Pri vplivu vonja na ljudi ni signifikantne razlike med slovensko, italijansko in indijsko kulturo. Obe kulturi sta občutljivi za neverbalno komunikacijo pri drugih kulturah in zaznavata vonj kot enega od elementov neverbalne komunikacije.
Ključne besede: vohalni marketing – AromaLogo, eterična olja, neverbalna komunikacija, različni narodi, Slovenija, Italija
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,91 MB) |
14. Pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti na primeru Republike Poljske in Republike Slovenije : magistrsko deloMaša Pikon, 2023, magistrsko delo Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je postopek, s katerim se namerno prekine ali konča nosečnost. Redko katera tema ima toliko nasprotujočih si mnenj, ki so si v tako diametralnem nasprotju. Med ukrepi za preprečitev rojstva mora imeti prednost prevencija, splav naj bi bil le izhod v sili. Vseeno gre pri umetni prekinitvi nosečnosti za ukrep, ki je za posameznico zelo velikega pomena, saj predstavlja edini način, ki omogoči, da se prepreči rojstvo otroka po samem spočetju. V magistrskem delu je obravnavana pravica do umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji ter v Republiki Poljski. Prikazan je zgodovinski razvoj ter celotna pravna ureditev obravnavanega področja obeh držav s posebnim poudarkom na sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Poljske, ki je v odločbi K 1/20 omejilo dostop do umetne prekinitve nosečnosti, s tem ko je možnost opravljanja umetne prekinitve nosečnosti v primerih, ko prenatalni testi pokažejo neozdravljivo bolezen zarodka ali njegovo hudo in nepopravljivo okvaro, razglasilo za neustavno. Posebno poglavje je namenjeno spoštovanju načela vladavine prava v obeh obravnavanih državah. V magistrskem delu je prikazana tudi ureditev umetne prekinitve nosečnosti v mednarodnem pravu. Stroge oblike prepovedi in kriminalizacije umetne prekinitve nosečnosti pripeljejo do tega, da se le-te ne opravljajo v varnem okolju z zdravniki, ampak v podzemlju, kjer je življenje ženske toliko bolj ogroženo. Namen tega dela je opozarjanje na ureditev, ki prepoveduje in nesorazmerno omejuje umetno prekinitev nosečnosti in neizogibne posledice, ki taki ureditvi sledijo.
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, splav, Republika Slovenija, Republika Poljska, vladavina prava, mednarodno pravo človekovih pravic
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2023; Ogledov: 553; Prenosov: 76
Celotno besedilo (807,64 KB) |
15. |
16. |
17. |
18. |
19. Pravna ureditev človekovih pravic žensk v Sloveniji, Evropski uniji in Savdski Arabiji : magistrsko deloGaja Lesica, 2022, magistrsko delo Opis: Za razliko od dosedanjih raziskav, ki obravnavajo uveljavljanje in uresničevanje pravic žensk samo v teoriji ali samo v praksi, magistrsko delo namenja več pozornosti analizi uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk skozi obravnavo obeh. Magistrsko delo torej vsebuje osnovne pojme, najpogostejše kršitve na področju pravic žensk, nastanek in razvoj človekovih pravic žensk, njihovo uresničevanje in uveljavljanje, kompilacijo vseh pravnih dokumentov v zvezi s pravicami žensk in njihov podroben pregled v Sloveniji, Evropski uniji in v Savdski Arabiji. Teoretični in empirični del vključujeta različne metode, kot sta deskripcija in kompilacija, uporabljena je induktivna metoda, metoda sinteze, kvantitativna metoda in opisna analiza. Namen magistrskega dela ja ugotoviti praktični vidik uporabe pravnih dokumentov s področja uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk in odgovoriti na glavno raziskovalno vprašanje Ali so se človekove pravice žensk skozi pravno ureditev razvile tudi v praksi? Analiza osnovnih pojmov, preveritev stanja na področju enakosti, soočenje s problematiko utiranja človekovih pravic žensk, preučitev pravnih dokumentov, razgledanosti in ugotovitev stanja ozaveščenosti populacije glede pravic žensk in ugotovitev, ali ženske uživajo enakost tako v teoriji kot v praksi, so glavni cilji magistrskega dela. Iz magistrskega dela je moč ugotoviti, da so anketirane osebe dobro ozaveščene o najpogostejših kršitvah pravic žensk, da ženske v primerjavi z moškimi ne uživajo enakih pravic na gospodarskem, političnem in socialnem področju, da so pravice žensk v Savdski Arabiji manj razvite in da ženske na vodilnih položajih v teoriji ne uživajo takšne podpore s strani družbe pri zasedanju le teh kot moški, v praksi pa temu ni tako. Magistrsko delo je tako pomemben prispevek k stroki na področju uveljavljanja in uresničevanja pravic žensk, saj opozarja na pomanjkljivosti in podaja morebitne predloge in ukrepe, hkrati pa je doprinos in pomoč k ozaveščanju družbe glede pravic žensk.
Ključne besede: človekove pravice žensk, enakost, pravni dokumenti, Slovenija, Evropska unija, Savdska Arabija
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2023; Ogledov: 585; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,68 MB) |
20. Medkulturna komunikacija: študija primera čezmejnega sodelovanja na območju Mestne občine Nova Gorica in Občine Gorica : magistrska nalogaTea Podobnik, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi obravnavamo kulturne in jezikovne razlike med Slovenci in Italijani ter
zgodovinske dejavnike, ki najbolj vplivajo na čezmejno sodelovanje med njimi. Osredotočili
smo se na območje Mestne občine Nova Gorica in Gorica, saj je tukaj čezmejno sodelovanje
zelo razvito na političnem, institucionalnem in gospodarskem področju, zato je potreba po
razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na odnose sodelujočih, ki izhajajo iz različnih kultur, še
toliko večja. Nekoč enotno območje je danes razdeljeno med dve državi, Italijo in Slovenijo.
Oba naroda pa sta tu sobivala že od nekdaj in odnosi med njima so se skozi zgodovino
spreminjali. Da bi lahko razumeli današnje stanje, je bilo torej potrebno pogledati tudi
zgodovinski razvoj dogodkov.
Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno metodo. Z analizo obstoječe znanstvene literature
smo na osnovi medkulturnih in jezikovnih modelov štirih izbranih znanstvenikov opredelili
kulturne in jezikovne razlike, ki lahko vplivajo na interakcijo v procesih čezmejnega
sodelovanja. S podatki pridobljenimi v fokusni skupini pa smo ugotavljali, kako te razlike
vplivajo na čezmejno sodelovanje v praksi, pri izvedbi skupnih projektov.
Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti bistvene kulturne in jezikovne razlike med Slovenci in
Italijani, ki definirajo dinamiko čezmejnega sodelovanja in lahko negativno vplivajo na
komunikacijo med njimi. V nadaljevanju smo razvili model usposabljanja, ki bo lahko služil
izvajalcem usposabljanj za pripravo programa za zaposlene na področju čezmejnega
menedžmenta. Namen usposabljanja je na praktičnih primerih predstaviti ugotovljene razlike,
da jih lahko udeleženci spoznajo, razumejo, se jih zavedajo in upoštevajo pri medsebojni
čezmejni komunikaciji. Ciljna skupina usposabljanja so predvsem tisti, ki se pri svojem
vsakodnevnem delu srečujejo s pripadniki druge kulture na obravnavanem čezmejnem
območju.
Ključne besede: Slovenija, Italija, Nova Gorica, Gorica, čezmejno sodelovanje, medkulturnost, komunikacija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2023; Ogledov: 779; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,45 MB) |
