21. Pravna ureditev človekovih pravic žensk v Sloveniji, Evropski uniji in Savdski Arabiji : magistrsko deloGaja Lesica, 2022, magistrsko delo Opis: Za razliko od dosedanjih raziskav, ki obravnavajo uveljavljanje in uresničevanje pravic žensk samo v teoriji ali samo v praksi, magistrsko delo namenja več pozornosti analizi uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk skozi obravnavo obeh. Magistrsko delo torej vsebuje osnovne pojme, najpogostejše kršitve na področju pravic žensk, nastanek in razvoj človekovih pravic žensk, njihovo uresničevanje in uveljavljanje, kompilacijo vseh pravnih dokumentov v zvezi s pravicami žensk in njihov podroben pregled v Sloveniji, Evropski uniji in v Savdski Arabiji. Teoretični in empirični del vključujeta različne metode, kot sta deskripcija in kompilacija, uporabljena je induktivna metoda, metoda sinteze, kvantitativna metoda in opisna analiza. Namen magistrskega dela ja ugotoviti praktični vidik uporabe pravnih dokumentov s področja uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk in odgovoriti na glavno raziskovalno vprašanje Ali so se človekove pravice žensk skozi pravno ureditev razvile tudi v praksi? Analiza osnovnih pojmov, preveritev stanja na področju enakosti, soočenje s problematiko utiranja človekovih pravic žensk, preučitev pravnih dokumentov, razgledanosti in ugotovitev stanja ozaveščenosti populacije glede pravic žensk in ugotovitev, ali ženske uživajo enakost tako v teoriji kot v praksi, so glavni cilji magistrskega dela. Iz magistrskega dela je moč ugotoviti, da so anketirane osebe dobro ozaveščene o najpogostejših kršitvah pravic žensk, da ženske v primerjavi z moškimi ne uživajo enakih pravic na gospodarskem, političnem in socialnem področju, da so pravice žensk v Savdski Arabiji manj razvite in da ženske na vodilnih položajih v teoriji ne uživajo takšne podpore s strani družbe pri zasedanju le teh kot moški, v praksi pa temu ni tako. Magistrsko delo je tako pomemben prispevek k stroki na področju uveljavljanja in uresničevanja pravic žensk, saj opozarja na pomanjkljivosti in podaja morebitne predloge in ukrepe, hkrati pa je doprinos in pomoč k ozaveščanju družbe glede pravic žensk.
Ključne besede: človekove pravice žensk, enakost, pravni dokumenti, Slovenija, Evropska unija, Savdska Arabija
Objavljeno v ReVIS: 04.01.2023; Ogledov: 691; Prenosov: 51
 Celotno besedilo (1,68 MB) |
22. Položaj priseljenk iz Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji : diplomska nalogaEna Bašagić, 2022, diplomsko delo Opis: V naši diplomski nalogi smo obravnavali vprašanje položaja žensk iz Bosne in Hercegovine
ob preselitvi v Republiko Slovenijo. Glede na to, da se v Slovenijo vsako leto priseli veliko
število ljudi, predvsem iz držav nekdanje SFRJ, vključno z Bosno in Hercegovino, smo želeli
ugotoviti, kako se migranti prilagajajo novemu okolju. Odločili smo se, da bomo preučevali
samo žensko populacijo, saj so se ženske delno prisiljene seliti v Slovenijo, da bi lahko bile z
možem in obdržale družino skupaj. Na začetku je predstavljen teoretični del, kjer so opisani
različni pojmi, ki se nanašajo na našo raziskavo. Temu sledita metodološki del in raziskovalni
del. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, kjer smo s pomočjo anketnega
vprašalnika pridovili mnenje žensk iz Facebook skupine »Bosanke v Sloveniji«. Skupina šteje
10.400 članic, različnih starosti in iz različnih krajev Bosne in Hercegovine. V delu se
osredotočamo na ženske, ki so prišle v Slovenijo po letu 1991, torej po osamosvojitvi
Slovenije. Dobljene rezultate smo primerjali s prejšnjimi podatki in rezultati drugih avtorjev,
ki smo jih pridobili s pregledom obstoječe literature. Grafično smo jih predstavili s pomočjo
Excela. Odgovorili smo na naša raziskovalna vprašanja in na koncu podali zaključke in
ugotovitve raziskave, ki smo jo opravili. V diplomski nalogi smo potrdili hipotezi, da je za
večino migrantk privajanje na slovensko kulturo predstavljalo problem in izziv ter da stopnja
izobrazbe vpliva na manjši občutek manjvrednosti. Na podlagi rezultatov anketnega
vprašalnika smo zavrnili hipotezo, da so priseljenke iz Bosne in Hercegovine diskriminirane
na podlagi nacionalne pripadnosti.
Ključne besede: migracije, priseljenci, Slovenija, Bosna in Hercegovina, položaj, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 471; Prenosov: 7
Celotno besedilo (657,83 KB) |
23. |
24. Priznanje držav v Republiki Sloveniji : primer Kosova in PalestineTea Prah, 2022, ni določena Opis: Magistrsko delo obravnava državo kot subjekt mednarodnega prava. Podrobneje preuči proces njenega nastanka in priznanja kot osrednjega koncepta, s poudarkom na postopku priznanja držav v Republiki Sloveniji. Z opisno metodo smo sprva predstavili vse kriterije, ki so potrebni za nastanek države po mednarodnem pravu ter opredelili ključni teoriji, ki se uporabljata v doktrini priznanja držav. Ob tem smo ugotavljali povezavo med priznanjem državnosti in vlade ter načelom pravice naroda do samoodločbe. S pomočjo deskriptivne metode smo obrazložili postopek priznanja držav v Republiki Sloveniji, nato pa smo z uporabo primerjalne metode raziskali ureditev tega vprašanja v nekaterih drugih državah ter te ugotovitve primerjali z ureditvijo pri nas. Izbrali smo dve študiji primera in z uporabo zgodovinske metode sprva orisali njuno ozadje. Priznanje Kosova kot neodvisne in suverene države v Republiki Sloveniji smo predstavili kot primer dobre prakse priznanja, kjer je bil postopek priznanja opravljen v skladu z ustaljeno prakso. V drugem primeru, ko je šlo za poskus priznanja Palestine, pa postopek priznanja ni potekal ustaljeno in tudi po številnih poskusih ni uspel. S pomočjo induktivne metode smo konkretne rezultate raziskovanja na podlagi študije omenjenih primerov posplošili in dokazali, da razlogi za neuspele poskuse priznanja, v konkretnem primeru Palestine, niso le vsebinske in politične narave, temveč deloma tudi tehnične in izhajajo iz pomanjkljivega načina ureditve postopka, predvsem pa neupoštevanja ustaljene prakse, ki ji Republika Slovenija sledi pri postopku priznanja novih držav.
Ključne besede: mednarodno pravo, nastanek države, postopek priznanja, Belgija, Francija, Nemčija, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2022; Ogledov: 664; Prenosov: 63
Celotno besedilo (932,39 KB) |
25. |
26. |
27. Vpliv in spoznavanje kulturnih dimenzij v izbiri turističnega produkta na izkušnji slovenskih in italijanskih potrošnikov : magistrska nalogaBoštjan Žabar, 2021, magistrsko delo Opis: Kultura je zagotovo tisti del naših življenjskih navad, ki nas najbolj določa v naših simbolih, navadah, vedenjskih vzorcih, normah in vrednotah. Kultura je tista, ki nam omogoča delovanje v družbeni skupini in / ali sodelovanje z drugimi, od nas drugačnih kultur. Poznavanje kulturnih posebnosti posameznika ali družbe postaja tako vse bolj aktualno iz vidika strateških tržnih usmeritev podjetij, saj se spoznava, da ima prav kultura zelo velik vpliv na vedenje potrošnika. V raziskavi smo se usmerili v spoznavanje preferenc izbire turističnega produkta v luči različnih kulturnih značilnosti slovenskega in italijanskega naroda. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija za preučitev dejanskih ustvarjenih nočitev turistov v različnih vrstah nastanitev, analiza preferenc in sodb s pomočjo analize rezultatov anket, ki so zadevale širšo nacionalno populacijo. Z rezultati teh izhodišč je bila izvedena kvalitativna raziskava z uporabo analize recenzij gostinskih in nastanitvenih obratov. Rezultati so nam tako dali sliko v razlikah in podobnostih populacij, katero smo nato potrdili v izhodiščih mednarodnih raziskav o kulturi, zlasti v hofstedejevih kulturnih dimenzijah. Kultura, ki determinira določene preference in ocene turističnega obrata. Kot drugo pomembno spoznanje raziskave pa smo lahko potrdili svojo metodologijo preučevanja tega fenomena kot uporabno pri odkrivanju kulturnih dimenzij v posamezni kulturi. Naloga ni sestavljena z namenom, da bi produkte, tudi turistične, prilagajali želji ali potrebam nam različne kulture. Bistvo je, da se zavedamo razlik in v tej luči znamo delovati in sodelovati. Naš proizvod pa mora ostati drugačen in poseben, vedno pa spoštljiv tudi do druge kulture. Tudi v poslu se raje odločamo, da sodelujemo z gostoljubno in sebi poznano kulturo. In prav v tem segmentu lahko dobra turistična izkušnja pomeni tudi dobro percepcijo potencialnega poslovnega partnerja. Le tako bomo lahko konkurenčni v vedno bolj globalizirani kulturi.
Ključne besede: medkulturni menedžment, kultura, turistični produkti, turizem, Slovenija, Italija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2022; Ogledov: 859; Prenosov: 93
Celotno besedilo (5,09 MB) |
28. Gospodarski razvoj in konkurenčnost občine Ribnica znotraj statistične razvojne regije JV Slovenija : magistrska nalogaMiha But, 2022, magistrsko delo Ključne besede: regionalni razvoj, gospodarski razvoj, konkurenčnost, občine, razvojne regije, Ribnica, JV Slovenija, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 13.05.2022; Ogledov: 769; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,95 MB) |
29. Globalna zdravstvena diplomacija : magistrsko deloMarko Korenjak, 2020, magistrsko delo Opis: Širjenje povzročiteljev različnih bolezni in bolezni samih ne pozna niti ne upošteva državnih meja in drugih omejitev. V nalogi nas je zanimalo, kako Evropska unija skrbi za globalno zdravje ter ali pri tem sodeluje tudi Slovenija. Pojasnili smo delovanje globalne zdravstvene diplomacije ter opredelili njen pomen v prihodnosti. Izbruh pandemije COVID-19 razkriva pomanjkljivosti delovanja diplomacije na področju zdravstva, opozarja na nujnost globalne zdravstvene diplomacije. Iz tega pa izhaja tudi potreba po sistematični obravnavi in opredelitvi celotne problematike institucionalizacije diplomatskega delovanja na področju varstva zdravja oziroma delovanja zdravstvene diplomacije. Pojasnili smo osnovne pojme globalne zdravstvene diplomacije, predstavili politični in finančni okvir njenega delovanja ter predstavili primer konkretnega vplivanja na globalno zdravstveno politiko s strani držav in nevladne organizacije. Problem smo preučevali z metodami teoretičnega raziskovanja, ki je temeljilo na preučevanju, kritični analizi relevantne strokovne literature in dokumentov. Ugotovili smo, da v Evropski uniji ne obstaja organizirana diplomatska služba na področju zdravja, in da so se finančna sredstva za globalno zdravstveno politiko začela pred letom 2019 postopoma zmanjševati. Slovenija se danes prvič nahaja na mednarodnem prizorišču z močno podlago razvitega zdravstvenega sistema, ki lahko služi kot primer dobre prakse in predstavlja idealen začetek izgradnje lastne zdravstvene diplomacije.
Ključne besede: globalna zdravstvena diplomacija, Slovenija, svetovno zdravje, pravica do zdravja
Objavljeno v ReVIS: 09.02.2022; Ogledov: 879; Prenosov: 68
Celotno besedilo (15,93 MB) |
30. Splav v domeni politike in odločitev ženske, primerjava Slovenije in Poljske : diplomsko deloKlara Sajevic, 2021, diplomsko delo Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je še vedno zelo delikatna, kontroverzna in sporna tema, čeprav se v življenju s splavom sreča večina žensk. Je predmet burnih razprav med nasprotniki in zagovorniki. Dostop do splava tehta pravice ploda proti pravicam matere. Kljub temu da večina držav razvitega sveta stremi k izboljšanju položaja žensk in njihovih reproduktivnih pravic ter s tem enakopravnosti med spoloma, so države, ki s spreminjanjem že tako restriktivne zakonodaje nazadujejo. Tak primer je Republika Poljska. Kljub temu da je bil ob njenem vstopu v EU pogoj liberalizacija zakonodaje glede človekovih pravic, predvsem umetne prekinitve nosečnosti, se je le-ta odločila zakonodajo še bolj zaostriti. Diplomska naloga je osredotočena predvsem na dogajanje ob koncu leta 2020 in v začetku leta 2021, ko je poljsko ustavno sodišče spremenilo pogoje za umetno prekinitev nosečnosti. Ta je sedaj dovoljena le v primeru, da je v nevarnosti življenje in zdravje matere ter če je nosečnost posledica kaznivega dejanja posilstva ali incesta. Ena izmed tem je tudi kako slovenska pravna ureditev ureja umetno prekinitev nosečnosti, ter primerjava s precej manj obširno poljsko ureditvijo. Kljub trenutni pravni ureditvi na Poljskem je imela le-ta skozi svojo zgodovino precej raznolike poglede na splav. Zanimivo je to, da je bil v času komunizma splav dostopnejši kot v času demokracije, kar pa je verjetno posledica vpetosti Katoliške Cerkve v politično sfero
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, Slovenija, Poljska, restriktivna zakonodaja, liberalna zakonodaja, splav, protesti, pro-choice, pro-life
Objavljeno v ReVIS: 10.01.2022; Ogledov: 1300; Prenosov: 207
Celotno besedilo (340,20 KB) |
