Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V magistrskem delu obravnavamo koncept družbene odgovornosti (DO) v družinskih podjetjih (DP) v Sloveniji. Obravnavamo mikro, majhna in srednje velika DP. Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, na kakšen način in na katerih področjih DP vračajo družbi, kako so družbeno odgovorna. DP so pomemben del slovenskega gospodarstva, zato smo se odločili za obravnavo le-teh. Družinsko vodenih je 83 % podjetij, ki so po velikosti večinoma mikro in majhna podjetja (94,7 %) z manj kot 50 zaposlenimi ter zaposlujejo 70 % delovno aktivnega prebivalstva (Antončič, Auer Antončič in Juričič, 2015, str. 4). Cilji magistrskega dela so proučiti domačo in tujo strokovno literaturo s področja DO in DP, opraviti kakovostno kvalitativno raziskavo v izbranih DP, ugotoviti, na kakšen način in na katerih področjih so izbrana slovenska DP družbeno odgovorna in proučiti in pojasniti pomen DO v izbranih slovenskih DP. V magistrskem delu smo iskali odgovore na raziskovalna vprašanja: 1. »Kaj je bil povod za to, da so se v izbranih slovenskih DP odločili za uvajanje družbeno odgovornega ravnanja na različnih ravneh svojega poslovanja?« 2. »Kakšen pomen ima družbeno odgovorno ravnanje v (vsakdanjem) poslovanju izbranih slovenskih DP?« 3. »Ali DO podjetja izboljša podobo/ugled podjetja in mu daje konkurenčno prednost?« 4. »Na kakšen način in na katerih področjih izbrana slovenska DP vračajo družbi?« Ključne ugotovitve magistrskega dela so, da so ustanovitelji tisti, ki so gonilna sila DO poslovanja podjetij. Njihovo mišljenje se je preneslo tudi na zaposlene, ki so to ponotranjili. DO poslovanje ima vpliv v vsakodnevnem poslovanju podjetij, izboljšuje podobo/ugled DP in jim daje konkurenčno prednost. Podjetja so DO predvsem do svojih zaposlenih, okolja/narave in lokalnega okolja. S svojim delovanjem želijo ozaveščati in izobraziti ljudi o pomembnih tematikah DO in trajnostnega razvoja (TR).
Ključne besede: družbena odgovornost, družinska podjetja, trajnostni razvoj, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 10.09.2021; Ogledov: 1119; Prenosov: 104
Celotno besedilo (473,62 KB)

Ključne besede: oskrbovalni sistemi, oskrbovalne verige, lokalni prehrambeni izdelki, lokalni pridelovalci, lokalni predelovalci, povpraševanje, kmetijsko gospodarstvo, nakupno odločanje, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 20.08.2021; Ogledov: 869; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,62 MB)

Opis: V Sloveniji živi veliko število priseljencev iz nekdanje države Jugoslavije. Eden izmed glavnih razlogov za selitev je bil predvsem ekonomski, saj vsi »bežimo« tja, kjer so pogoji ugodni. Zato nas je zanimalo, kako so to priseljevanje sprejeli Slovenci in kakšen je bil njihov odnos do samih pripadnikov nekdanje Jugoslavije. V diplomski nalogi smo raziskovali odnos Slovencev do pripadnikov nekdanjih držav Jugoslavije. Odnos do tujcev predstavlja širše raziskovalno področje, medtem ko je tema seminarske naloge Odnos Slovencev do pripadnikov nekdanje Jugoslavije, torej odnos do Srbov, Hrvatov, Makedoncev in Bošnjakov. Empirični del naloge je razdeljen na dva dela, na kvantitativni in kvalitativni del. S pomočjo kvantitativnega dela smo raziskovali, ali se kažejo razlike v stopnji zaupanja narodom bivše Jugoslavije glede na starost in stopnjo izobrazbe anketirancev. Prišli smo do zaključka, da razlike obstajajo. Z uporabo kvalitativne analize oziroma intervjujev pa smo pridobili poglobljen pogled na tematiko s pomočjo petih intervjuvancev – priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, ki živijo na območju goriške regije. Zanimalo nas je, kateri so po mnenju naših respondentov glavni dejavniki, ki vplivajo na odnos Slovencev do pripadnikov narodov bivše Jugoslavije. Ugotovili smo, da naj bi na odnos vplival tako status posameznika v družbi kot tudi sama narodna pripadnost posameznika.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Slovenci, odnos, tujci, zaupanje, narod, Hrvati, Srbi, Makedonci, Bošnjaki
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1014; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: V svoji diplomski nalogi predstavljam nekatere poglede in probleme v zvezi s priseljevanjem, tako v našo državo kot tudi širše, v EU. Po osamosvojitvi Slovenije smo sprejeli tudi prve zakone o migracijski politiki. Ko smo bili sprejeti v EU, smo postali še bolj zanimivi za vzhodnoevropske in neevropske imigrante kot tranzitna država, za priseljence z Balkana pa še vedno kot ciljna država. Po statističnih podatkih je bil tako leta 2010 vsak osmi prebivalec Slovenije rojen izven naše države. Večina priseljencev je prišla k nam iz ekonomskih razlogov. Tudi v svetu so se razmere spremenile. Če gledamo s stališča raziskovalnega vprašanja diplomske naloge – ali dajejo priseljenci pozitivni doprinos v družbi - je v bolj demokratičnih in multikulturnih družbah pred pojavom krize pretežno veljalo, da je njihov doprinos pozitiven. Po pojavu recesije pa se ta odnos spreminja v bolj odklonilnega. Odnos do priseljencev v Sloveniji smo analizirali s pomočjo podatkov Evropske družboslovne raziskave, izvedene v Sloveniji v letu 2008, ki kaže po vsej verjetnosti bolj optimistične rezultate odgovorov, kot bi jih dobili danes. Analize kažejo na manjše tipične razlike v odnosu do priseljencev glede na starost anketiranca, izobrazbo in državo, v kateri je rojen. Te rezultate – torej mnenja prebivalcev Slovenije – sem primerjal z izkušnjami priseljencev v Slovenijo. Kvalitativna raziskava je bila izvedena s štirimi priseljenci – dvema iz dežel bivše Jugoslavije, enim iz EU (Irske) in osebo iz Južne Amerike. Njihove izkušnje s Slovenijo in Slovenci so pozitivne, Slovence ocenjujejo kot strpen narod. Naj ekonomska kriza tega ne spremeni.
Ključne besede: priseljenci, migracije, migracijska politika, tolerantnost, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1206; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Enote lokalne samouprave so v pretežnem delu razvitega sveta razumljene kot nosilci lokalnega razvoja. Sočasno pa temeljna listina s področja lokalne samouprave (Evropska listina lokalne samouprave, Svet Evrope), katere podpisnica je od leta 1995 tudi Slovenija, predvideva visoko stopnjo avtonomije in odgovornosti za razvoj enot lokalne samouprave. Občinam v Sloveniji se nalagajo naloge brez ustreznih finančnih sredstev, s čimer slabi finančno avtonomnost občin in povečuje odvisnost od državnega proračuna. Hkrati pa to posledično pomeni, da se nekatere naloge slabo opravljajo in izvajajo. Prav tako slovenske občine nimajo ustreznega lastnega izvirnega finančnega vira, zato se nam pojavlja dvojni vpliv na povečevanje centralizacije in zmanjšanja avtonomnosti občin, več nalog in enako ali manj sredstev. Z vsem naštetim se krepi centralizem in zmanjšuje avtonomnost občin. Glede na navedeno dejstvo smo želeli preveriti, ali medobčinsko povezovanje in sodelovanje lahko zmanjša navedene učinke oziroma ali lahko krepitev medobčinskega povezovanja in sodelovanja postopno zmanjšuje centralizem ter sočasno povečuje finančno in dejansko avtonomnost občin. Sočasno smo preverili, ali je na konkretnem primeru Slovenije možno preko medobčinskega sodelovanja postopno pričeti graditi vsebinske osnove za kasnejšo ustanovitev pokrajin. V sklopu naloge smo potrdili postavljeni hipotezi, da sta lokalna samouprava in upravna organizacija na nižji ravni neracionalno in neučinkovito organizirani in da medobčinsko povezovanje in sodelovanje zmanjšuje centralizem ter povečuje avtonomnost občin. Dodali smo dve hipotezi, s katerima smo pričakovali potrditev soglasij, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, ter da bi regije povzročile oblikovanje središč v Sloveniji, ki bi potencialno postali centri resursov v Sloveniji. Navedeni hipotezi na podlagi statistične analize anketnih vprašalnikov nista dobili potrditve, kar pomeni, da na področjih, ki jih izpostavljata navedeni hipotezi, ni soglasja oziroma prevladuje nestrinjanje. Najbližje soglasju izmed navedenih dodatnih hipotez je hipoteza, ki pravi, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, kar lahko kaže na pomembne premike. Področje, ki ga obravnava naslednja hipoteza, pa je še vedno sredi šibkega spreminjanja v smeri oblikovanja manjših subregij in postopnega izgrajevanja vsebinskih, družbenih in socioloških, kot tudi ekonomskih temeljev za ustanovitev pokrajin.
Ključne besede: občine, upravna organiziranost, medobčinsko povezovanje, medobčinsko sodelovanje, reorganizacija, enakomernejši regionalni razvoj, Slovenija, avtonomija, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1225; Prenosov: 80
Celotno besedilo (6,57 MB)