Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Tezo, da se etično v poslu splača, smo poskusili verificirati tako, da smo najprejizpeljali definicijo moralnega podjetja,nato pa razvili metodo in kazalnike za vrednotenje moralnosti dejanj podjetij glede na družbeno okolje, v katerem delujejo. Javni izbor najboljših podjetij po spletu ekonomskih in drugih kriterijev v definiranem družbenem okolju smo nato preverili tako, da smo po razviti metodi ugotavljali stopnje njihove usklajenosti z moralnimi normami družbenega okolja. Kot gradivo za moralno presojo smo uporabiliobjave in poročila o dejanjih podjetij v medijih. Kot podlago za vrednotenje dejanj smo uporabilivečinsko sredinsko družbenopresojo in večinska stališča omoralnosti,običajna v družbenem okolju, v katerem podjetje deluje. Družbeno okolje Republike Slovenije vsebuje nekaj posebnosti, ki vplivajo na večinska stališča pri presoji moralnosti dejanj. Pri analizi javnega izbora najboljših in največjih slovenskih podjetij smo zasledili dodatno nekatere posebnosti, ki vplivajo na uspešnost poslovanja in ki so se odrazile tudi v kazalnikih moralnega vrednotenja dejanj najbolj uspešnih podjetij. Teza, da so poslovno najboljša podjetja tudi najbolj poravnana z družbeno moralo in da gre moralno zavednim podjetjem v poslu bolje kot tekmecem, ni potrjena v celoti. Tržne razmere imajo glavni vpliv na uspešnost poslovanja. Pomembneso tudi urejenost trga,prisotnost monopolnih elementovin zunanja – državna ali naddržavna – regulacija. Moralnost je tu le eden dodatnih elementov v poslovanju, a ne toliko bistven za poslovni obstoj.Pri izenačenih drugih pogojih med tekmeci na trgu pa preseganje standardov in izkazano moralno zavedno poslovanje skupaj lahko pomenita tisto prednost, ki pritrdi tezi, da se etično v poslu splača.
Ključne besede: poslovna etika, moralno podjetje, merjenje moralnih dejanj, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 887; Prenosov: 53
Celotno besedilo (7,16 MB)

Opis: Migracije so pojav, ki traja že od nastanka človeštva. Skozi celotno zgodovino smo priča migracijam ljudi, narodov zaradi različnih razlogov. Tudi v današnjem času ni nič drugače. Ljudje se selijo predvsem zaradi treh razlogov: ekonomskih (boljše življenje itd.), političnih in vojaških razlogov, vse več pa tudi zaradi osebnih ali družinskih zadev (v današnjem času izobraževanje, pridobitev specifičnih znanj v tujini itd.). V magistrski nalogi se bomo ukvarjali s tematiko priseljevanja Hrvatov v Slovenijo, in sicer v obdobju po drugi svetovni vojni. To je obdobje, ko je mnogo Hrvatov prišlo v Slovenijo, večinoma zaradi dela, nekateri pa tudi iz osebnih, političnih ali vojaškihvzgibov. Takrat sta bili Slovenija in Hrvaška še del ene države in takšne vrste migracij so imenovali notranje migracije, medtem ko danes govorimo, da gre za zunanje. Nalogo smo zastavili tako, da teoretično opišemo pomen migracij, migracije skozi zgodovino, globalne migracije kot tudi fenomen imenovan »gastarbajterstvo«, ki se je dogajal v šestdesetih in sedemdesetih letih ter nato predstavimo migracije v Jugoslaviji, s poudarkom na migracije iz Hrvaške v Slovenijo do osamosvojitve. Za podkrepitev teoretičnega dela smo opravili sedem intervjujev z ljudmi, ki so migrirali v Slovenijo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ključne besede: migracije, Slovenija, Hrvaška, Jugoslavija, delo v Sloveniji
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 990; Prenosov: 82
Celotno besedilo (867,05 KB)

Opis: V delu z naslovom Identifikacija gradnikov optimalnega organizacijskega modela izobraţevanja za Turizem v Sloveniji je končni spoznavni in analitični cilj identifikacija gradnikov razvoja kompetentnega modela za izobraţevanje na področju turizma v Sloveniji. Pri tem je pomemben cilj umeščanje gradnikov kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem v mednarodno okolje, ker je turizem po svojem načinu delovanja izrazito m ednarodno in globa lno usmerjen. Uvodni del je namenjen zavestni notranji in zunanji refleksiji področja turizma, ki se nadaljuje v analitično pripravo teoretičnih izhodišč za identifikacijo gradnikov strukturiranega kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem. Poglavit na os identifikacije gradnikov celovitega kompetentnega modela izobraţevanja za turizem izhaja iz potrebe po notranje - kroţno - refleksivnem delovanju posameznika v izobraţevalnem modelu za turizem, institucionalnem pojmovanju izobraţevanja, ki se izraţa v zu nanje - refleksivnem modelu delovanja izobraţevalnih inštitucij za turizem in v funkcionalno - praktični interakciji posameznika in inštitucij turističnega gospodarstva pri razvoju inovativnih p otencialov na področju turizma. Prevlado akademsko - funkcionalne re šitve na področju izobraţevanja za turizem, ki zanemarja nivojsko strukturirano izobraţevanje, lahko pojasnimo z dejstvom, da se v njej ujamejo tri racionalnosti: zavestna racionalizacija zunanjega okolja, kjer prevladuje pogled izobraţevalne inštitucije n a ustvarjanje novega znanja, racionalizacija na ravni uporabnega znanja brez sodelovanja drugih deleţnikov v izobraţevalnem procesu in zunanje usmerjanje motivov socialnega akterja za inovacijsko delovanje v zunanjem okolju. V zadnjih dvajsetih letih so se na področju izobraţevanja zgodile spremembe, ki so izpostavile nasprotujoče si interese deleţnikov v procesu izobraţevanja za turizem. Na področju turizma se razvijajo teţnje po razvoju kompleksnih in kakovostnih storitev, ki lahko nastanejo samo ob neneh ni krepitvi inovacijskega potenciala storitev za turizem. Ključna je ugotovitev, da je na področju izobraţevanja za turizem potrebno razviti kompetentni model, ki socialnega akterja aktivno vključuje v izobraţevalni proces in pri tem upošteva njegovo zaves tno - refleksijo, racionalno - refleksijo in ponotranjeno motivacijo za reševanje kompleksnih projektov na razl ičnih ravneh področja turizma. Drugi del je metodološki in je namenjen identifikaciji gradnikov kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem, ki je nivojsko strukturiran, ki je dvorazseţnosten, saj vključuje aktivno vlogo socialnega akterja pri racionalizaciji praktičnega znanja in krepitvi inovacijskega potenciala pri razvoju lastnih kompetenc ter vlogo inštitucij za izobraţevanje za turizem v tem procesu. Pojasnujemo učinek, ki ga ima zaznava socialnega akterja na njegov poloţaj v kompetentnem modelu izobraţevanja za turizem. Ta učinek lahko enačimo z motivacijsko osjo in kot učinek pripadnosti nekemu izobraţevalnem u okolju (spominsko - sledna os). Ugotovili smo, da je kompetentnost na področju turizma kompleksna razseţnost, tako z vidika svoje dualne strukture in delovanja in z vidika nivojske strukturiranosti. Bistveno je, da izmed ii sebe sorazmerno nepovezanih virov dejavnosti oblikuje sistem, ki im a natanko opredeljen cilj. (Moţina et al. , 1998, str. 20) Nove teorije, ki temeljijo na teoriji strukturiranosti, odkrivajo nove razseţnosti in nove ravni razslojevanja področja izobraţevanja za turizem. Hkrati pa predvsem v zapletenosti empirične operacio nalizacije teh konceptov, še posebej na visoko specializirani ravni, lahko iščemo razloge za vztrajanje pri klasičnih konceptih izobraţevanja, ki se pogosto izraţajo v izrazito funkcionalnem ali izrazito akademskem pristopu k pridobivanju kompetenc na podr očju turizma. Na področju izobraţevanja imamo tako paradoksalni poloţaj, ko sam predmet analize zahteva konstrukcijo vse bolj kompleksne strukturne spremenljivke, ki upošteva dvojno naravo strukturiranega izobraţevalnega procesa za turizem, trend razvoja t urizma, ki ga opisujeta predvsem uporaba kvantitativnih metod in standardizacija kompetenc, pa zahteva vse manj kompleksno spremenljivko. Učinek umestitve je tako v veliki večini empiričnih analiz izmerjen le s spremenljivko razvitosti kompetenc, ki meri s amo potencialni poloţaj socialnega akterja na trgu dela. Pri tem moramo vzročnost razlik razumeti predvsem kot spominsko - sledno in ne kot motivacijsko, oziroma gledati na socialnega akterja, kot pripadnika različnih nivojev izobraţevanja znotraj nivojske s trukturira nosti izobraţevanja za turizem. Na organizacijsko - kulturni razseţnosti, ki sledi spominskim sledem preteklega delovanja kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem, zaznavamo dvojno strukturo delovanja, ki razlikuje med zavestno refleksijo z unanjega okolja na ravni izobraţevalne inštitucije in notranje zavestno refleksijo notranjega okolja na ravni razvitosti kompetenc socialnega akterja. Na osnovi Giddensove teorije strukturiranosti pojasnjujemo dimenzije organizacijsko - kulturne razseţnosti kompetentnega modela izobraţevanja za turizem na podr očju Slovenije. Tretji sklepni del je namenjen empiričnemu opazovanju dvojnega načina delovanja nivojsko strukturiranega nivojskega modela za izobraţevanje na nivoju srednjega, višjega, visokega in magistrskega izobraţevanja. Splošna ugotovitev je, da socialni akter ne zaznava nivojske strukturiranosti študija na visokošolski ravni, za katero je značilna odsotnost zavestne, racionalne in motivacijske refleksije na tem nivoju izobraţevanja. Organizaci jsko - kulturno okolje v Sloveniji na področju izobraţevanja za turizem daje prednost praktičnim, funkcionalnim načinom pridobivanja kompetenc na višji in na magistrski ravni študija. Zaradi nivojskih sprememb, ki jih v študij vnašajo bolonjska načela izobra ţevanja, se kompetence ne realizirajo na visokošolski ravni študija ampak na magistrski ravni. Taka rešitev zahteva sistematičen pregled in spremembo kompetentnosti modela za izobraţevanje, ki po eni strani povečuje kompleksnost kompetentnega sistema za iz obraţevanje, po drugi strani pa zmanjšuje moţnosti racionalizacije kompetenc, ki temeljijo na aktivnem raziskovalnem pristopu k analizi področja izobraţevanja za turizem. Iz tega sledi, da je v slovenskem prostoru močan potencial za podporo razvoju kompete ntnega modela na visokošolski ravni izobraţevanja, ki pa zaradi prevladujočega klasičnega modela izobraţevanja in vzporedno nastajajočega funkcionalnega modela izobraţevanja ne omogoča nivojsko - strukturirane rac ionalizacije znanja za turizem.
Ključne besede: turistično okolje, izobraževanje, turizem, izobraževalni modeli, Slovenija, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 847; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,76 MB)

Opis: V tem delu obravnavamo primerjavo uspešne slovenske osamosvojitve z do tedaj neuspešno katalonsko odcepitvijo, osredotočamo pa se predvsem na možnosti, ki jih Kataloncem ponuja njihovo notranje državno pravo in mednarodno pravo, ter kako so reagirala sodišča v enem oziroma drugem primeru. Kronološko obdelamo tako slovensko osamosvojitveno pot, kot katalonska prizadevanja po neodvisnosti, na koncu pa za lažjo predstavo o položaju Katalonije opišemo še primera odcepitve Kosova in nacionalističnega gibanja na Škotskem. Uporabljamo primerjalno metodo, saj konstantno primerjamo en primer z drugim, zgodovinsko metodo, ko opišemo potek razvoja slovenskega in katalonskega naroda ter njuna položaja skozi zgodovino, analitična metoda pride v poštev predvsem pri analiziranju sodb oziroma odločb in pri analizi zakonodaj ene in druge skupne države oziroma ene in druge zakonodaje določene enote, pri opisovanju političnih sistemov znotraj posamezne skupne države pa je uporabljena deskriptivna metoda. Namen magistrskega dela je predvsem z vidika pravne podlage osvetliti, zakaj je bila slovenska osamosvojitev razmeroma hitra in uspešna ter zakaj imajo pri tem Katalonci toliko težav. Poleg tega bistvenega vprašanja in iskanja odgovora nanj, je namen dela tudi raziskati možnosti, ki jih Katalonija ima za dosego svojega cilja, in oceniti, ali je to trenutno realno.
Ključne besede: Katalonija, samoodločba, odcepitev, Slovenija, narod
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2021; Ogledov: 1160; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: Šport in pravo samostojno eksistirata kot dva različna družbena pojava, a vendar med njima obstaja določeno razmerje. Pogled na to razmerje je v zadnjih desetletjih doživel ogromen razvoj, vse več pravnih strokovnjakov pa se ukvarja z vprašanjem, ali športno pravo v pravem pomenu besede sploh obstaja. Razvoj športne panoge in vedno večja politična ter ekonomska vloga športa znotraj družbe v zadnjem obdobju pomeni tudi neposreden razvoj in širitev pravne panoge športnega prava v Sloveniji. Pri pisanju diplomske naloge so bile uporabljene opisna analitična, sintetična, ter primerjalna razlaga. Namen tega diplomskega dela je raziskati področje športnega prava v Sloveniji, ga opisati ter predstaviti na primeru alpskega smučanja. Na temo športnega prava je mogoče najti raziskovalna dela, ki pa sicer (še) ne obravnavajo konkretno izbrane teme športnega prava v Sloveniji. Raziskovanje je poglobljeno v področje smučarskega prava, njegov razvoj, predpise, ki urejajo to področje, saj razvoj alpskega smučanja, kot bolj priljubljenega med športi v Sloveniji, vpliva vzporedno na razvoj športnega prava v Sloveniji. Športno pravo v Sloveniji se še vedno razvija in nedvomno obstaja, na to ima vpliv tudi alpsko smučanje, ki ostaja na vrhu priljubljenosti med športi v Sloveniji. V prihodnosti bodo nastale nove športne panoge, ki bodo s seboj prinesle nove pravne izzive in potrebe.
Ključne besede: šport, športno pravo, alpsko smučanje, Republika Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 12.02.2021; Ogledov: 2226; Prenosov: 128
Celotno besedilo (575,73 KB)