Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: naravne nesreče, zakonodaja, klasifikacija, pomoč, podnebne spremembe, regionalni vidik, Slovenija, Hrvaška, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2019; Ogledov: 2208; Prenosov: 116
Celotno besedilo (5,37 MB)

Opis: V prvem delu diplomskega dela so opisani temeljni pojmi, kot je neformalna ekonomija in njen nastanek, razlogi za njen obstoj in izvor. Glavna problematika diplomskega dela je opisana v osrednjem delu in ugotavlja, kaj neformalna ekonomija povzroča, poleg tega pa so podani tudi ukrepi, na kakšen način se Republika Slovenija le-tej zoperstavi. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, ki je bila izvedena med naključno izbranimi prebivalci Republike Slovenije in je pokazala večjo naklonjenost moških in pa samozaposlenih k neformalni ekonomiji. V raziskavi tudi ugotavljam, da imajo najbolj pozitiven odnos do sive ekonomije osebe z mesečnim dohodkom med 1.500 in 2.000 evri ter tisti z dokončano visoko ali univerzitetno izobrazbo. Najbolj negativen odnos do neformalne ekonomije pa imajo glede na rezultate raziskave ženske, osebe z mesečnimi dohodki, nižjimi od 500 evrov, šolajoči in tisti z zaključenim magisterijem.
Ključne besede: Republika Slovenija, neformalna ekonomija, podjetništvo, gospodarstvo, zaposlovanje.
Objavljeno v ReVIS: 11.01.2019; Ogledov: 2649; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,35 MB)

Ključne besede: gospodarske družbe, delniške družbe, primerjalno pravo, Evropska unija, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 29.08.2018; Ogledov: 3420; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo tehnične in organizacijske vidike zagotavljanja informacijske varnosti v slovenskih javnih knjižnicah. Te uporabljajo različne informacijske sisteme, od knjižničnih informacijskih sistemov za podporo opravljanju knjižničnih storitev do poslovno-informacijskih sistemov za podporo vodenju in upravljanju poslovanja ter dokumentnih sistemov, ki podpirajo administrativne funkcije in arhiviranje poslovne dokumentacije, zato je upravljanje informacijske varnosti za njih ključnega pomena. Z raziskavo smo ugotavljali, kakšna je seznanjenost knjižnic s posameznimi vidiki informacijske varnosti ter na kakšen način jo upravljajo. Raziskovalne podatke smo pridobili s študijo primera ter z anketno metodo, v okviru katere smo pripravili dva ločena anketna vprašalnika. Prvi je bil namenjen osebam, odgovornim za informacijsko varnost knjižnice, drugi pa zaposlenim v knjižnicah. V okviru študije primera smo izvedli analizo dokumentov in postopkov za zagotavljanje informacijske varnosti na primeru ene knjižnice. Rezultati raziskave so opozorili tako na primere dobrih praks kot tudi na nekatera varnostna tveganja v ravnanjih zaposlenih. Slaba odzivnost anketirancev omejuje veljavnost rezultatov. Ugotovitve raziskave zato predstavljajo le izhodišče za širšo razpravo o zagotavljanju informacijske varnosti v slovenskih knjižnicah.
Ključne besede: informacijska tehnologija, informacijski sistemi, informacijska varnost, upravljanje informacijske varnosti, knjižnice, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 3427; Prenosov: 148
Celotno besedilo (3,14 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava samooskrbo v Sloveniji in to, koliko prispevajo k samooskrbi kmetijska gospodarstva, vključena v Kmetijsko okoljske programe v letu 2013, s poudarkom na prispevku k samooskrbi v jugovzhodni slovenski regiji. V uvodnem delu je obravnavana problematika doseganja zadostne prehranske samooskrbe. Osrednji del obravnava problem, koliko domača proizvodnja zadovoljuje domačo porabo na ravni statističnih regij, saj so ocene pridelave pomanjkljive. Ugotovila sem, da je bila v letu 2010 Slovenija 51,3-odstotno samooskrbovana in da kmetijska gospodarstva KOP prispevajo k samooskrbi le 10,7 odstotka. K samooskrbi prispevajo kmetijska gospodarstva KOP v jugovzhodni slovenski regiji le 7,2 odstotka. Največji prispevek k samooskrbi ima prireja mesa pri ekološkem in integriranem kmetovanju. Potrjuje se prva hipoteza, saj je samooskrba kmetij KOP v jugovzhodni slovenski regiji v letu 2013 nižja od 50 odstotkov. Na kmetijskih gospodarstvih KOP je bila v jugovzhodni Sloveniji v letu 2013 najboljša samooskrba z mesom (31,8 odstotka). To potrjuje drugo hipotezo. Potrjuje se tudi tretja hipoteza, saj v jugovzhodni Sloveniji pridelajo kmetijska gospodarstva KOP več integrirane kot ekološko hrane.
Ključne besede: pridelana hrana, samooskrba, kmetijstvo, jugovzhodna Slovenija, jugovzhodna slovenska regija, ekološko in integrirano kmetijstvo, kvantitativna analiza
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 2928; Prenosov: 185
Celotno besedilo (4,83 MB)