Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrska naloga z naslovom Ameriški turisti v Sloveniji: Usklajevanje pričakovanj s turistično ponudbo in promocija Slovenije na ameriškem trgu obravnava izjemno aktualno tematiko povezovanja slovenske turistične ponudbe z zahtevami enega izmed najvplivnejših svetovnih turističnih trgov. Osrednji cilj raziskave je bil preučiti, kako lahko Slovenija kot trajnostna in butična destinacija bolje razume pričakovanja ameriških turistov ter ustrezno prilagodi svojo ponudbo in promocijske strategije. Aktualnost teme izhaja iz dejstva, da zanimanje ameriških turistov za Slovenijo v zadnjih letih izrazito narašča, vendar destinacija še vedno ostaja premalo prepoznavna in neizkoriščena v smislu ciljnega trženja. Raziskava temelji na kvalitativni metodi – izvedeni so bili poglobljeni intervjuji z ameriškimi turističnimi agenti ter analiza promocijskih praks, kar je omogočilo globlje razumevanje percepcij, preferenc in ključnih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev za obisk Slovenije. Ugotovitve kažejo, da ameriški gostje v Sloveniji iščejo visoko kakovost storitev, avtentičnost, personalizacijo in trajnostno naravnanost – kar so močne konkurenčne prednosti Slovenije, a pogosto premalo izpostavljene. Naloga ponuja konkretna priporočila za razvoj zelenih, luksuznih in doživljajskih turističnih produktov, okrepitev digitalne prisotnosti ter večjo vključenost ameriških strokovnjakov v promocijske aktivnosti. S tem predstavlja pomemben prispevek k dolgoročnemu razvoju in višji konkurenčnosti slovenskega turizma na ameriškem trgu.
Ključne besede: ameriški turisti, Slovenija, destinacijski marketing, trajnostni turizem, luksuzni turizem, turistična promocija, turistična izkušnja
Objavljeno v ReVIS: 23.09.2025; Ogledov: 93; Prenosov: 1
Celotno besedilo (4,21 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava integracijo ukrajinskih beguncev v Sloveniji, s posebnim poudarkom na njihovem zadovoljstvu z bivanjem v nastanitvenem centru Postojna. V raziskavi smo preučevali ključne dejavnike, ki vplivajo na izkušnjo beguncev, kot so dostop do stanovanja, zaposlitve, izobraževanja, zdravstvenih storitev, pravnega statusa, jezikovne kompetence ter občutek pripadnosti in varnosti. Tema je izjemno aktualna zaradi nedavnih migracijskih tokov, ki so posledica vojne v Ukrajini. Slovenija je kot ena od držav članic EU sprejela več kot 10.000 beguncev, kar predstavlja pomemben izziv za obstoječe integracijske politike. Razumevanje izkušenj beguncev v lokalnem okolju je pri tem ključno za izboljšanje sistemskih rešitev in krepitev družbene kohezije. Empirični del raziskave temelji na fokusni skupini s šestimi udeleženci iz Ukrajine, ki so izrazili številne izzive pri vsakdanjem življenju v Sloveniji. Ugotovili smo, da integracija ni odvisna le od formalnega pravnega statusa, temveč tudi od kakovosti bivanjskih pogojev, dostopa do informacij, socialnih povezav in psihološke podpore. Jezikovne ovire, administrativna negotovost in pomanjkanje psiho-socialne podpore pomembno vplivajo na občutek nezadostne vključenosti. Naši rezultati kažejo, da je uspešna integracija možna le s celovitim pristopom, ki vključuje sistemske izboljšave na več ravneh: jezikovni, socialni, pravni in psihološki. Ti rezultati lahko služijo kot podlaga za oblikovanje bolj učinkovitih integracijskih politik v Sloveniji.
Ključne besede: ukrajinski begunci, integracija, zadovoljstvo, Postojna, jezikovne ovire, stanovanjske razmere, pravni status, psihosocialna podpora, fokusna skupina, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 193; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: Vloga in vpliv Ivana Krambergerja sta danes, pri kritičnem vrednotenju dogodkov v času slovenske osamosvojitve, podcenjena in lahko strnjeno povemo, da se na karizmatičnega politika, dobrotnika in ljudskega človeka Ivana Krambergerja danes enostavno pozablja. Vsekakor Ivan Kramberger ni bil ključen akter demokratičnega prehoda Slovenije ob koncu 80. in v začetku 90. let 20. stoletja, prav tako ni igral ključne vloge v osamosvojitvenih procesih in ni sodeloval pri vzpostavitvi parlamentarne demokracije v Sloveniji. Moramo pa mu pritrditi, da je imel velik vpliv in vlogo pri mobilizaciji prebivalstva na plebiscit za odcepitev Slovenije od Jugoslavije, prav tako je imel veliko vlogo na bojiščih desetdnevne vojne za Slovenijo, saj je kot mirovnik v beli obleki preprečil marsikatero smrt na bojišču in s svojo pojavo ter karizmo pripomogel, da se je vojna končala brez dodatnih žrtev. Vsekakor je imel Ivan Kramberger veliko vlogo na področju humanitarnosti in dobrodelnosti tako pred kot med in po vojni za osamosvojitev Slovenije, saj je s svojim posebnim pristopom in nemajhno dobrodelnostjo rešil prenekatero stisko Slovencev. Novinarji so izračunali, da je za čas svojega življenja daroval ogromne vsote, prav tako je sklad Ivana Krambergerja po smrti pomoči potrebnim razdelil preko milijon evrov sredstev. Na podlagi raziskave, poglobljenih intervjujev in ustvarjanja filma Beli bojevnik v črni obleki ugotavljamo, da sta bila vloga in vpliv Ivana Krambergerja na osamosvojitev Slovenije velika in izvedena na njegov, poseben način. Tudi njegovo ime se je ohranilo v pozitivni luči in duh Ivana Krambergerja živi dalje med Slovenkami in Slovenci. Politični vrh sicer še do danes ni prepoznal vloge in vpliva Ivana Krambergerja. Upamo si trditi, da bo Ivan Kramberger, dobri človek iz Negove, ostal v našem kolektivnem spominu kot nekdo, ki je na drugačen, poseben način popestril nemirne čase nastajanja naše nove države in pripomogel k temu, da smo se razvili v moderno demokratično družbo ob tem, da je vsakemu nastavil ogledalo.
Ključne besede: Ivan Kramberger, osamosvojitev, Republika Slovenija, demokracija, vojna, humanitarnost, dobrodelnost, politika, država
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 339; Prenosov: 11
Celotno besedilo (803,97 KB)

Opis: Drawing borders between countries has historically been a very demanding task, often underpinned by deeply-rooted emotions that suppress the argumentative dialogue and reasoning and in too many cases has led to long-term general deterioration of relationships which may devolve into war. As the title suggests, the focal point of this paper will be a legal assessment or a legal prediction of the outcome of the maritime border delimitation dispute between Slovenia and Croatia in the northernmost part of the Adriatic Sea, namely in the Piran Bay. The paper will be structured into four parts. In the first part the authors will present the factual context of the dispute, followed by a presentation of the legal arguments that both countries have laid on the table so far. In the third hermeneutical part, these legal arguments will be applied to the factual context assessed in light of valid international law and especially the existing jurisprudence on international juridical and non-juridical bodies, including the practice of other states in similar cases. In the last part the authors will predict the outcome of the case as if they were the arbitrators or the judges of a tribunal to whom the dispute between Slovenia and Croatia will most likely eventually be referred to.
Ključne besede: arbitraža, mednarodno pravo, morske meje, pomorsko pravo, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 355; Prenosov: 1
Celotno besedilo (761,73 KB)

Opis: Izhodišča: Magistrsko delo raziskuje pravno ureditev in delovanje (upravnega) inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem slovenskega Zakona o zdravstveni dejavnosti (1992) ter vlogo te vrste nadzora v celotnem sistemu nadzora nad zdravstveno dejavnostjo v Sloveniji. Metode: Po proučitvi organiziranosti in pooblastil inšpekcijskih organov, ki nadzorujejo izvajanje Zakona o zdravstveni dejavnosti (1992), empirična raziskava analizira programske dokumente in poročila o delu inšpekcijskih organov v letih 2021–2023 ter sodne odločbe v zvezi z inšpekcijskim nadzorom nad izvajanjem Zakona o zdravstveni dejavnosti od njegove uveljavitve v letu 1992. Rezultati: Čeprav so bile določbe o inšpekcijskem nadzoru dodane v Zakon o zdravstveni dejavnosti (1992) šele z enajsto novelo zakona leta 2017, se je inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona izvajal že prej na podlagi drugih predpisov, na primer o zdravstveni inšpekciji (iz let 1973 in 1999) in o prepovedi dela na črno (iz let 2000 in 2014). Razprava: Pomen inšpekcijskega nadzora po Zakonu o zdravstveni dejavnosti (1992) se je zmanjšal na tistih področjih, ki so bila naknadno podrobneje urejena v posebnih zdravstvenih ali drugih predpisih (na primer zdravniška služba, splošno varstvo osebnih podatkov, javna raba slovenščine). Ključnega pomena pa ostaja inšpekcijski nadzor nad dovoljenji za opravljanje zdravstvene dejavnosti in licencami zdravstvenih delavcev, kar bistveno prispeva k zagotavljanju kakovosti v zdravstvu.
Ključne besede: inšpekcijski nadzor, Zakon o zdravstveni dejavnosti, kakovost v zdravstvu, Slovenija, vrste nadzora v zdravstvu.
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 391; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,82 MB)