1. Demografski dejavniki zaznavanja korupcije : vpliv spola, starosti in izobrazbe v SlovenijiMitja Pust, Karmen Erjavec, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: korupcija, demografski dejavniki, zaznavanje korupcije, spol, starost, izobrazba, Slovenija Objavljeno v ReVIS: 24.11.2025; Ogledov: 50; Prenosov: 1
Celotno besedilo (617,75 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Stereotipi in predsodki s področja duševnega zdravja med splošno populacijoZdravko Klanšek, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Duševno zdravje je ključna sestavina celostnega zdravja posameznika in družbe. Kljub napredku v razumevanju duševnih motenj so predsodki, stereotipi in stigma še vedno prisotni in vplivajo na kakovost življenja oseb z duševno motnjo. V magistrski nalogi smo preučevali razširjenost predsodkov in stereotipov med splošno populacijo v Sloveniji in na Švedskem. Pri tem nas je zanimala tudi vloga demografskih dejavnikov na pojavnost stereotipov in predsodkov ter odnos do specifičnih duševnih motenj.
Metoda: Kvantitativna raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anonimnega anketiranja. V anketi je smel sodelovati vsak, ki je prebivalec Slovenije ali Švedske. Anketo je v celoti izpolnilo 430 prebivalcev Slovenije in 402 prebivalca Švedske.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da so prebivalci Slovenije izražali statistično značilno več stereotipov in predsodkov o duševnem zdravju. Prav tako je bila v Sloveniji statistično značilno višja stopnja samostigmatizacije. V obeh državah so, gledano po starosti, največ predsodkov izražali mlajši anketiranci. Moški so izražali nekoliko več predsodkov kot ženske. Anketiranci, ki so osebno poznali nekoga z duševno motnjo, so izražali manj predsodkov, prav tako zdravstveni delavci v primerjavi z ostalimi.
Razprava: Ugotovitve kažejo, da so predsodki in stereotipi o duševnem zdravju še prisotni, a v obeh državah niso enakomerno razporejeni. Stigmatizacija se med drugim razlikuje glede na starost, spol in vrsto motnje. Rezultati so pomembni za načrtovanje preventivnih programov in ozaveščevalnih kampanj ter za oblikovanje izobraževalnih vsebin v šolah in zdravstvenih ustanovah. Posebna pozornost mora biti namenjena zdravstvenim delavcem, ki lahko s strokovnim znanjem in osebnim zgledom pomembno prispevajo k zmanjševanju predsodkov in spodbujanju bolj strpne družbe. Ključne besede: duševno zdravje, predsodki, stereotipi, samostigmatizacija, Slovenija, Švedska, zdravstveni delavci Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 110; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,70 MB) |
4. Sodobno izseljevanje iz SlovenijeNika Gantar, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava sodobno izseljevanje mladih iz Slovenije, s poudarkom na njihovih motivih, izkušnjah in pogojih za morebitno vrnitev. Teoretični del temelji na klasičnih in sodobnih migracijskih teorijah, pri čemer je poseben poudarek namenjen transnacionalni perspektivi, potisnim in vlečnim dejavnikom ter vlogi socialnih omrežij in strukturnih okoliščin. Empirični del naloge temelji na kvalitativni raziskavi z dvanajstimi polstrukturiranimi intervjuji s Slovenci in Slovenkami, ki so se mladi izselili v različne države sveta.
Analiza intervjujev je razkrila več tematskih sklopov, med drugim razloge za odhod, proces selitve, izkušnje v tujini, stike z domovino, pogoje za povratek in načrte za prihodnost. Poudarjena je tudi vloga digitalnih tehnologij pri ohranjanju transnacionalnih vezi in dostopu do priložnosti. V empiričnem delu so predstavljene razlike v motivaciji in izkušnjah glede na spol, izobrazbo in ciljno državo.
Naloga opozarja na pomembnost oblikovanja celovitih in dolgoročno zastavljenih migracijskih politik, ki ne temeljijo le na statistiki, temveč vključujejo tudi razumevanje osebnih izkušenj izseljencev. Predlagani so konkretni ukrepi, kot so spodbude za povratnike in vključevanje mladih v načrtovanje politik. Raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju sodobnih migracijskih tokov in nudi izhodišča za prihodnje raziskave ter oblikovanje vključujoče družbene strategije. Ključne besede: Izseljevanje, mladi, Slovenija, migracijske teorije, transnacionalnost, kroženje možganov, migracijske politike Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 191; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,63 MB) |
5. Nasilje v športu med mladimi v Sloveniji in človekove pravice : magistrsko deloEdin Šupuk, 2025, magistrsko delo Opis: Nasilje v športu med mladimi predstavlja kompleksen in večplasten pojav, ki zahteva celovito obravnavo s pravnega, družbenega in etičnega vidika. Šport ima ključno vlogo pri fizičnem, psihičnem in socialnem razvoju mladih, vendar lahko neustrezen nadzor in pomanjkanje regulativnih mehanizmov vodita v različne oblike nasilja, kot so fizično, psihično in spolno nasilje, s čimer prihaja do hudih kršitev temeljnih človekovih pravic. Magistrsko delo raziskuje zakonodajni okvir, ki ureja zaščito mladih športnikov v Sloveniji, in ugotavlja ključne pomanjkljivosti pri izvajanju zaščitnih ukrepov. V raziskavi so bile uporabljene deskriptivna, empirična, kvalitativna, normativna in zgodovinska metoda, kar omogoča celovito analizo problema. Namen in cilji raziskave so oceniti učinkovitost obstoječih pravnih mehanizmov pri preprečevanju nasilja v športu in zaščiti mladih športnikov, raziskati vpliv nasilja na človekove pravice ter ugotoviti, kako se nasilje v športnem okolju odraža v praksi. Iz analize je razvidno, da so potrebni zakonodajne izboljšave in večji nadzor nad izvajanjem zaščitnih ukrepov. Poseben poudarek je namenjen vlogi športnih organizacij, odgovornosti trenerjev in drugih ključnih deležnikov pri zagotavljanju varnega športnega okolja. V zaključku so podani konkretni predlogi za krepitev preventivnih ukrepov in izboljšanje pravne zaščite mladih v športu v Sloveniji. Ključne besede: nasilje v športu, mladi športniki, človekove pravice, zakonodajne izboljšave, varno športno okolje, Slovenija Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 244; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,52 MB) |
6. Vpliv epidemije na vodenje zdravstvenih zavodovJasmina Klemenčič, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Magistrsko delo obravnava vpliv epidemije covida-19 na vodenje zdravstvenih zavodov, pri čemer so glavni cilji analizirati obstoječe stanje upravljanja, identificirati ključne izzive in predlagati strategije za izboljšanje odpornosti zavodov na prihodnje krize. Epidemija je razkrila številne sistemske pomanjkljivosti, kot so pomanjkanje virov, omejene kadrovske zmogljivosti in operativne ovire, hkrati pa spodbudila inovacije, prilagoditve infrastrukture ter digitalizacijo procesov.
Metoda: Za doseganje namena je bil uporabljen sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature, in sicer so bili podatki pridobljeni iz bibliografskih baz PubMed, Scopus, JSTOR, Cobiss in Obzornik zdravstvene nege. Pregled je temeljil na ključnih besedah, kombiniranih z Boolovimi operatorji, ter omejen na obdobje zadnjih 12 let. Po metodi PRIZMA so bili analizirani relevantni zadetki, od katerih jih je bilo 19 vključenih v končno analizo.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da so zdravstveni zavodi med epidemijo implementirali nove strategije, kot so širitev kapacitet intenzivne nege, digitalizacija storitev in izboljšanje komunikacijskih procesov. Ključni izzivi so vključevali logistične težave, pomanjkanje kadrov in virov ter finančne pritiske. Raziskava potrjuje, da je za uspešno soočanje s prihodnjimi krizami nujno povečati avtonomijo zavodov, okrepiti izobraževanje, digitalno transformacijo ter izboljšati operativno prilagodljivost.
Razprava: Potrebne bi bile sistemske reforme, usmerjene v krepitev odpornosti zdravstvenih zavodov, ki bi zagotovile večjo fleksibilnost pri upravljanju virov, posodobitev infrastrukture in krepitev kriznega upravljanja. Zmanjšanje ranljivosti zdravstvenega sistema zahteva celostni pristop, ki temelji na integraciji sodobnih tehnologij, večji avtonomiji zavodov in medsektorskem sodelovanju. Ključne besede: vodenje zdravstvenih zavodov, krizno vodenje, epidemija, Slovenija Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 201; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,25 MB) |
7. |
8. |
9. Ameriški turisti v Sloveniji: Usklajevanje pričakovanj s turistično ponudbo in promocija Slovenije na ameriškem trguAnastasiya Kvalić, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga z naslovom Ameriški turisti v Sloveniji: Usklajevanje pričakovanj s turistično ponudbo in promocija Slovenije na ameriškem trgu obravnava izjemno aktualno tematiko povezovanja slovenske turistične ponudbe z zahtevami enega izmed najvplivnejših svetovnih turističnih trgov. Osrednji cilj raziskave je bil preučiti, kako lahko Slovenija kot trajnostna in butična destinacija bolje razume pričakovanja ameriških turistov ter ustrezno prilagodi svojo ponudbo in promocijske strategije.
Aktualnost teme izhaja iz dejstva, da zanimanje ameriških turistov za Slovenijo v zadnjih letih izrazito narašča, vendar destinacija še vedno ostaja premalo prepoznavna in neizkoriščena v smislu ciljnega trženja. Raziskava temelji na kvalitativni metodi – izvedeni so bili poglobljeni intervjuji z ameriškimi turističnimi agenti ter analiza promocijskih praks, kar je omogočilo globlje razumevanje percepcij, preferenc in ključnih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev za obisk Slovenije.
Ugotovitve kažejo, da ameriški gostje v Sloveniji iščejo visoko kakovost storitev, avtentičnost, personalizacijo in trajnostno naravnanost – kar so močne konkurenčne prednosti Slovenije, a pogosto premalo izpostavljene. Naloga ponuja konkretna priporočila za razvoj zelenih, luksuznih in doživljajskih turističnih produktov, okrepitev digitalne prisotnosti ter večjo vključenost ameriških strokovnjakov v promocijske aktivnosti. S tem predstavlja pomemben prispevek k dolgoročnemu razvoju in višji konkurenčnosti slovenskega turizma na ameriškem trgu. Ključne besede: ameriški turisti, Slovenija, destinacijski marketing, trajnostni turizem, luksuzni turizem, turistična promocija, turistična izkušnja Objavljeno v ReVIS: 23.09.2025; Ogledov: 230; Prenosov: 2
Celotno besedilo (4,21 MB) |
10. Inovacijska aktivnost podjetjaKatja Irt, 2025, diplomsko delo Opis: V dobi globalizacije, hitrih tehnoloških sprememb in naraščajočih zahtev po trajnostnih ter učinkovitih rešitvah predstavljajo vlaganja v raziskave in razvoj ter inovativnost ključne dejavnike konkurenčnosti in trajnostne rasti podjetij, saj omogočajo podjetjem, da razvijajo nove izdelke, izboljšujejo procese, uvajajo nove poslovne modele in se prilagajajo dinamičnim tržnim pogojem. Namen raziskave je proučiti, kako inovacijska aktivnost, z osredotočenostjo na vlaganja v raziskave in razvoj, vpliva na uspešnost podjetij Krka d. d. (v nadaljevanju Krka) in Novo Nordisk A/S (v nadaljevanju Novo Nordisk) z vidika prihodkov od prodaje, poslovnih rezultatov in inovacijske aktivnosti, ki jo merimo tudi s številom patentnih prijav. Poleg tega raziskava naslavlja tudi širši makroekonomski vidik vpliva izdatkov za raziskave in razvoj na bruto domači proizvod na prebivalca Slovenije in Danske. Rezultati analize kažejo, da višja vlaganja v raziskave in razvoj pomembno prispevajo h gospodarski rasti in izboljšanju konkurenčnosti podjetij. V Sloveniji so se ti izdatki v zadnjih letih povečevali, kar je prispevalo k rasti bruto domačega proizvoda na prebivalca, vendar država še vedno zaostaja glede inovativnosti v primerjavi z Dansko. Danska je s strateškimi ukrepi in dolgoročno podporo raziskavam dosegla višjo stopnjo inovativnosti in konkurenčnosti. Analiza podjetij Krka in Novo Nordisk je pokazala, da vlaganja v raziskave in razvoj pozitivno vplivajo na prihodke podjetij, saj se pri obeh podjetjih potrjuje povezava med rastjo izdatkov za R&R in doseženimi poslovnimi rezultati. Novo Nordisk je z intenzivnejšimi vlaganji v raziskave in razvoj dosegel izrazitejšo rast prihodkov in večjo dinamiko inovacij, kar mu omogoča ohranjanje vodilnega položaja na globalnem trgu, medtem ko je Krka z bolj zmernim, a dolgoročno usmerjenim pristopom k inovacijam dosegla stabilno rast in ohranila konkurenčnost. Ključne besede: Inovacije, izdatki za raziskave in razvoj, BDP p.c., Slovenija, Danska. Objavljeno v ReVIS: 21.09.2025; Ogledov: 252; Prenosov: 10
Celotno besedilo (844,78 KB) |