Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekonomska diplomacija in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco IRCAI – UNESCO v Sloveniji : magistrsko delo
Simon Vrbanič, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava povezavo med ekonomsko diplomacijo in Mednarodnim raziskovalnim centrom za umetno inteligenco − IRCAI v Sloveniji. V ospredju je sodelovanje med IRCAI, državnimi institucijami ter širšim ekosistemom. Ker gre za študijo primera, smo analitični del raziskave osredotočili na podroben pregled delovanja IRCAI, pri čemer smo preučili celoten proces – od prvotne ideje do vzpostavitve mednarodnega centra. Prav tako smo analizirali trenutno stanje organizacije ter njene mednarodne dejavnosti. S ciljem pridobiti vpogled v delovanje IRCAI smo na podlagi študije primera izvedli strukturirane intervjuje z različnimi deležniki slovenskega ekosistema. Intervjuji so omogočili celovito razumevanje delovanja centra ter razkrili, kako uspešno je sodelovanje med IRCAI, državnimi institucijami in gospodarstvom. Na podlagi izvedenih intervjujev smo pripravili analizo SWOT, ki ponuja ključne predloge za izboljšanje sodelovanja med IRCAI, državnimi institucijami in slovenskim gospodarskim ekosistemom. Posebno pozornost smo namenili tudi predstavitvi Unesca, specializirane agencije Združenih narodov, z osredotočenjem na področje digitalnih tehnologij in umetne inteligence. Unescovo delo na tehnološkem področju odpira priložnosti za poglobljeno sodelovanje, kar je ključnega pomena za globalno prepoznavnost Slovenije in IRCAI. Naše ugotovitve kažejo, da priložnosti za rast in razvoj temeljijo predvsem na krepitvi partnerstev, horizontalni integraciji naprednih tehnologij ter učinkoviti promociji prek diplomacije. Za uspešno poglobitev sodelovanja pa je ključnega pomena najprej kadrovsko in finančno okrepiti ekosistem, kar bo spodbudilo nadaljnjo rast ekonomske diplomacije. Prav tako je nujno povečati sredstva za nemoteno delovanje IRCAI, da lahko doseže svoj polni potencial. Ekonomska diplomacija igra ključno vlogo pri krepitvi prepoznavnosti IRCAI, privabljanju tujih investicij in spodbujanju mednarodnega sodelovanja. Za dolgoročen uspeh je ključnega pomena, da IRCAI in slovenska ekonomska diplomacija nadaljujeta s sodelovanjem ter iščeta inovativne rešitve za trajnostni razvoj in povečanje gospodarske konkurenčnosti za izboljšanje blaginje v Sloveniji.
Ključne besede: ekonomska diplomacija, mednarodni raziskovalni center, umetna inteligenca, OZN, Unesco, napredne tehnologije, ekosistem, inovativnost
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 1418; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
Varstvo nepremične kulturne dediščine na območju nekdanje Jugoslavije v primerjavi z zahodno Evropo : magistrsko delo
Nataša Nik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo vsebuje predstavitev in analizo sistemov varstva nepremične kulturne dediščine v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Avstriji, Franciji, Italiji in Veliki Britaniji, ki imajo vsaka svojo državno in pravno ureditev ter različno organiziranost varstva kulturne dediščine. Za države na območju nekdanje Jugoslavije smo raziskali tudi varstvo kulturne dediščine skozi zgodovino in ugotovili, kako se je začelo. Za vse navedene države smo pregledali njihove ustave in zakone na področju varovanja kulturne dediščine. Ugotovili smo, katere so pomembnejše ustanove v posamezni državi, ki vplivajo na varstvo kulturne dediščine, kakšni so pravni temelji in ustavnosodna praksa s področja varstva kulturne dediščine. Ker so obravnavane države večinoma podpisnice glavnih mednarodnih konvencij s področja kulturne dediščine, ki tudi pomenijo mednarodne pravne standarde na področju varstva kulturne dediščine, smo ugotovili, katere konvencije, priporočila, resolucije in listine so bile sprejete, predvsem s strani Sveta Evrope, Unesca in ICOMOS-a. Predstavili smo programe in projekte s področja ohranjanja kulturne dediščine v Evropski uniji. Osredotočili smo se tudi na varstvo narodnih manjšin in njihove kulturne dediščine in na to, katere ustanove so v pomoč na tem področju ter kateri mednarodni in evropski dokumenti so bili sprejeti za reševanje te problematike. Poglavitni rezultati naloge so poglobljena analiza stanja in vzrokov zanj ter na podlagi tega oblikovana izhodišča, ki lahko pomenijo nadaljnjo usmeritev razvoja tega področja v Republiki Sloveniji
Ključne besede: nepremična kulturna dediščina, spomeniško varstvo, spomeniki, zavodi za varstvo kulturne dediščine, Unesco, Ministrstvo za kulturo, kulturne dobrine, Svet Evrope
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 6152; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)
Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh