Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Profesija medicinske sestre je poklic s področja zdravstvene nege, za opravljanje katerega je potrebno visokošolsko izobraževanje, upoštevanje kodeksa etike in vseživljenjsko izobraževanje. Temeljna naloga medicinskih sester je krepitev zdravja, preprečevanje bolezni in lajšanje trpljenja pacienta – zagotavljamo varno, kakovostno in uspešno zdravstveno nego. Medicinska sestra prevzema strokovno, etično, materialno in kazensko odgovornost za svoje delo. Sodeluje v timu zdravstvene nege, ki ga sestavljajo člani različne izobrazbe. V praksi nekateri zdravniki še vedno ne priznavajo poklica medicinske sestre za avtonomnega. Za to profesijo je značilna tudi feminizacija poklica, kar vpliva na javno podobo, ki je oblikovana na podlagi družbenih predstav, izkušenj posameznikov in stereotipov. Namen raziskave je preučiti poklic medicinske sestre kot profesije. Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo zbrali, analizirali in sintetizirali primarne in sekundarne vire. Primarne podatke smo pridobili z izvedbo intervjujev, sekundarne pa s pregledom strokovne in znanstvene literature, dostopne v podatkovnih bazah Google Učenjak in dLib. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki imajo najmanj eno leto delovne dobe. Ugotovili smo, da večina medicinskih sester enotno razume svoj poklic. Razprava: Vse intervjuvanke imajo podobno mnenje o poklicu in avtonomiji medicinskih sester. Vse opažajo problem feminizacije v tem poklicu ter izražajo željo po moškem kadru zaradi fizično zahtevnega dela. Večina intervjuvank ima občutek, da zdravniki zaničujejo poklic medicinske sestre. Ena intervjuvanka je opazila, da se ta odnos s časom izboljšuje. V splošnem menijo, da družba ne razume zahtevnosti in pomena njihovega polica; želijo si več spoštovanja, boljše delovne razmere in ustrezno plačilo.
Ključne besede: medicinska sestra, zdravstvena nega, profesionalnost, feminizacija.
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2025; Ogledov: 117; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Izhodišča: V večgeneracijskih timih zdravstvene nege se srečujejo posamezniki različnih starostnih skupin, ki v delovno okolje prinašajo raznolike vrednote, oblikovane pod vplivom družbenih sprememb. Vrednote, ki jih oblikujejo družina, družba in delovno okolje, usmerjajo vedenje zaposlenih in imajo pomembno vlogo pri razvoju profesionalnih vrednot zdravstvene nege. Namen raziskave je bil proučiti vpliv generacijskih vrednot na timsko delo v zdravstveni negi. Metoda: V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna, neeksperimentalna metoda dela z deduktivnim pristopom empiričnega raziskovanja. Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop. V raziskavi je sodelovalo 201 zaposlen na Interni kliniki UKC Ljubljana. Vprašalnik smo oblikovali s pregledom znanstvene literature, sestavljen je iz petih sklopov in vključuje vprašanja in trditve. Podatke smo zbrali s spletno anketo in jih analizirali z ustreznimi statističnimi metodami in testi. Rezultati: V raziskavi so sodelovale štiri generacije: baby boom (8,9 %), X (40,3 %), Y (33,3 %) in Z (17,9 %). Generacija baby boom je višje rangirala vrednote spoštovanja, zaupnosti, sočutja in strokovnosti, medtem ko je generacija Z poudarila veščino in avtentičnost. Vrednote v odnosu do pacienta so bile statistično povezane z zavzetostjo za delo. Osebne vrednote, kot so svoboda pri delu, uporaba informacijske tehnologije in duhovna rast, pomembno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. Razprava: Raziskava priporoča spodbujanje avtonomije, digitalna izobraževanja in krepitev timske dinamike. Predlaga se razvoj programov usposabljanja, ki temeljijo na univerzalnih vrednotah in ne na generacijskih stereotipih, kar lahko prispeva k večji učinkovitosti in harmoniji v zdravstveni negi.
Ključne besede: zdravstvena nega, vrednote, različne generacije, timsko delo
Objavljeno v ReVIS: 30.11.2025; Ogledov: 170; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,71 MB)

Opis: Izhodišča: Duševna obolenja pri starostnikih so zaradi številnih dejavnikov pogosto spregledana, kar vodi v neustrezno obravnavo. Medicinske sestre imajo pri tem ključno vlogo, saj prepoznavajo spremembe duševnega zdravja, nudijo celostno kakovostno obravnavo in zagotavljajo psihofizično podporo. Opredelitev problema naloge poudarja problematiko časovne in kadrovske stiske, pomanjkanje specifičnega znanja medicinskih sester in bolj enotnih pristopov pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji v institucionalnem okolju. Namen raziskave je preučiti vlogo medicinskih sester pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji v institucionalnem okolju. Metoda: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem. Vzorec je vključeval devet medicinskih sester, zaposlenih v enem izmed ljubljanskih domov starejših občanov. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je vloga medicinskih sester pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji raznovrstna in zahtevna. Poleg zagotavljanja fizičnih potreb morajo medicinske sestre poskrbeti tudi za duševno plat obravnave, kar zahteva individualni pristop, ustrezno komunikacijo, čustveno podporo, prepoznavanje sprememb v vedenju in čustvovanju ter spodbujanje samostojnosti. Ključni izzivi, s katerimi se medicinske sestre srečujejo, so pomanjkanje časa in kadra, neustrezna prostorska ureditev, pomanjkanje specifičnega znanja ter omejeno sodelovanje z drugimi strokovnjaki. Razprava: Rezultati potrjujejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne obravnave starostnikov z duševnimi obolenji, vendar se pri tem soočajo s številnimi izzivi. Potrebno je dodatno izobraževanje, iskanje rešitev glede kadrovskih in časovnih stisk, krepitev čustvene podpore zaposlenim ter boljše interdisciplinarno sodelovanje. Za izboljšanje kakovosti obravnave je pomembno tudi večje ozaveščanje o duševnem zdravju starostnikov, kar lahko prispeva k hitrejšemu prepoznavanju težav in učinkovitejši obravnavi.
Ključne besede: duševno zdravje, zdravstvena nega, gerontološka populacija, institucionalno varstvo, medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 225; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: Transplantacija srca je kompleksen kirurški poseg, ki je za paciente s končnim srčnim popuščanjem pogosto edina rešitev za podaljšano preživetje in izboljšanje kakovosti življenja. Ključno vlogo pri okrevanju pacientov imajo medicinske sestre, ki zagotavljajo celostno nego, vključno s fizično podporo, spremljanjem zdravilne terapije (kot so imunosupresivi) in obvladovanjem simptomov. Po presaditvi so pacienti izpostavljeni različnim izzivom, kot so tveganje zavrnitve presadka, okužbe in fizična šibkost, kar zahteva stalno medicinsko spremljanje in rehabilitacijo. Za uspešno okrevanje je potrebna celovita zdravstvena oskrba, ki vključuje izobraževanje o zdravem življenjskem slogu in preprečevanju zapletov. Poleg tega je pri skrbi za pacienta pomembna vključenost družine, saj nudi čustveno podporo in pomaga pri prilagajanju na življenje s presajenim srcem. Namen diplomske naloge je predstaviti vlogo medicinske sestre pri celostni obravnavi pacienta po transplantaciji srca, s poudarkom na okrevanju, preprečevanju zapletov ter pomenu izobraževanja in podpore pacientu in njegovi družini.
Ključne besede: Medicinska sestra, zdravstvena nega, transplantacija srca, postoperativna oskrba.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2025; Ogledov: 314; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Venska golenja razjeda (VGR) je kronična rana na spodnjem delu noge, ki nastane predvsem zaradi kronične venske insuficience in venske hipertenzije. Pojavlja se z bolečino, oteklino, srbenjem, izcedkom in krčnimi venami ter pomembno zmanjšuje kakovost življenja. Diagnoza temelji na anamnezi, oceni dejavnikov tveganja in ultrazvočnem Dopplerju; za razvrstitev se uporabljata Widmer in CEAP (Clinical – Etiology – Anatomy – Pathophysiology) klasifikacija, bolečina pa se ocenjuje z VAS (visual analogue scale) in NRS (numeric rating scale). Nastane zaradi okvare venskih zaklopk, refluksa ali zapore ter oslabele mišične črpalke, kar vodi v vensko hipertenzijo, vnetje in spremembe tkiva. Zdravstvena nega sledi fazam celjenja (hemostaza, vnetje, proliferacija, remodeliranje) ter konceptu T.I.M.E. (tissue – infection/inflamation – moisture – epithelisation): priprava tkiva, nadzor okužbe, uravnavanje vlage in spodbujanje epitelizacije, ob sočasni zaščiti okolne kože in ustrezni higieni. Temelj zdravljenja je kompresijska terapija (dolgo-/kratkoelastični povoji, sistemi, nogavice) ob upoštevanju kontraindikacij. Po potrebi se dodajo venotoniki, pentoksifilin, analgetiki in antibiotiki ob okužbi. Bolečina, ki je pogosta in vpliva na kakovost življenja, se zdravi multimodalno z zdravili in nefarmakološkimi ukrepi. Izbira oblog je individualna glede na fazo rane in količino izcedka, pomembno pa je tudi multidisciplinarno sodelovanje in stalno spremljanje za uspešno zdravljenje. Namen raziskave je bil raziskati zdravstveno nego pacienta z golenjo razjedo. Metoda: Raziskava je bila izvedena po kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Raziskovalni vzorec je bil priložnostni, zajel je 113 izvajalcev zdravstvene nege, ki delajo na različnih področjih zdravstvene dejavnosti. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Povabilo za sodelovanje v raziskavi je bilo objavljeno na profilu družbenega omrežja Facebook ter posredovano preko drugih družabnih omrežij (Instagram). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel ter jih grafično prikazali v obliki tabel in grafov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so med anketiranimi največ zastopane starostne skupine 18–24 let (30 %) in 25–34 let (27 %), pri čemer prevladujejo ženske (90 %), moški predstavljajo 10 %. Večina anketirancev ima srednješolsko (42 %), višješolsko (27 %) ali univerzitetno oziroma podiplomsko izobrazbo (31 %). Najpogosteje so zaposleni v specialističnih ambulantah (35 %) ali v bolnišnicah/kliničnih centrih (24 %). Večina pacientov z venskimi golenjimi razjedami po poročanju zdravstvenih delavcev občuti bolečino občasno (35 %) ali večkrat tedensko (35 %). Zdravstveni delavci pri lajšanju bolečine najpogosteje priporočajo blažje povijanje (46 %) in uporabo analgetikov (28 %), redkeje pa paciente napotijo v protibolečinsko ambulanto (4 %). Med najpogosteje uporabljenimi oblogami so alginati (xŻ = 3,8) in poliuretanske pene (xŻ = 2,7), med kompresijskimi pripomočki pa dolgo elastični povoji (xŻ = 3,8). Kompresijske nogavice (xŻ = 2,7) in kratko elastični povoji (xŻ = 2,7) se uporabljajo občasno, pri čemer 61 % anketirancev ne uporablja nobenega kompresijskega pripomočka. Kot največje izzive pri negi pacientov z venskimi golenjimi razjedami so izpostavili preobremenjenost osebja (xŻ = 4,2) in pomanjkanje časa (xŻ = 4,1). Razprava: Ugotovili smo, da pacienti z vensko golenjo razjedo najpogosteje občutijo bolečino večkrat tedensko ali občasno, medtem ko raziskave kažejo na bistveno pogostejšo, tudi vsakodnevno bolečino. To nakazuje, da zdravstveni delavci bolečino pacientov morda podcenjujejo, kar je lahko povezano s t. i. tiho bolečino pri starejših in kognitivno oslabljenih. Ugotavljamo, da se standardizirana orodja za ocenjevanje bolečine, kot sta VAS in NRS, redko uporabljajo, kar otežuje spremljanje uspešnosti zdravljenja. Pri zdravljenju so najpogosteje uporabljene alginatne obloge in poliuretanske pene, medtem ko se kompresijski sistemi (SYS), ki jih priporočajo smernice, redko uporabljajo, predvsem zaradi neprijetnosti pri nošenju in pomanjkljive edukacije pacientov.
Ključne besede: Ključne besede: kronična rana, venska razjeda, bolečina, zdravstvena nega, kompresijska terapija.
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 1432; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,53 MB)