1. Pomen prepoznavanja težav v duševnem zdravju pri pacientu s KOPB s strani izvajalcev zdravstvene negeErna Topalović, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kronična obstruktivna pljučna bolezen je pogosta bolezen dihal, za katero so značilne nepovratna zapora dihal in trajne težave z dihanjem. Pri kronični obstruktivni pljučni bolezni so pogoste tudi duševne motnje, kot sta depresija in anksioznost, ki imata velik vpliv na potek bolezni. Vplivata na fizično delovanje, zasoplost, kakovost življenja, stopnjo poslabšanja bolezni, uporabo zdravstvenih storitev, dolžino hospitalizacij, stopnji ponovne hospitalizacije in smrtnosti. Pacienti, ki imajo sočasno tudi težave v duševnem zdravju, težje obvladajo simptome bolezni in so manj telesno aktivni. Za učinkovito zdravljenje kronične obstruktivne pljučne bolezni je pomembna celostna obravnava, kar vključuje tudi psihološko zdravljenje.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik. Raziskava je potekala na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. V raziskavo je bilo vključenih 109 izvajalcev zdravstvene nege.
Rezultati: Večina anketiranih izvajalcev v zdravstveni negi se strinja, da sta najpogostejša simptoma pri pacientu s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in težavami v duševnem zdravju utrujenost in pomanjkanje energije. 95 % (104) anketirancev je odgovorilo, da je redno spremljanje napredka duševnega zdravja izjemno pomembno. 92 % (100) anketirancev se najpogosteje posvetuje z zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem, ko pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo opazijo možne znake duševnih motenj. 51 % (56) anketirancev se pogosto posvetuje s strokovnjaki s področja duševnega zdravja, kot so psihiatri ali psihologi. 87 % (95) anketirancev meni, da je najpogostejša strategija, ki se uporablja za izboljšanje duševnega zdravja pacientov, spodbujanje telesne aktivnosti. Poleg tega raziskava kaže, da 61 % (66) anketirancev redno spremlja simptome duševnega zdravja pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. 96 % (105) anketirancev se strinja, da je pri komunikaciji s pacienti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in duševnimi težavami najpomembnejše ustvariti zaupanje in pripravljenost za sodelovanje, 96 % (104) anketirancev pa se strinja, da je pomembno postavljanje odprtih vprašanj, ki spodbujajo pogovor. 66 % (72) anketirancev najpogosteje uporablja lestvico za oceno utrujenosti pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo.
Razprava: Raziskava je pokazala, da pacienti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in težavami v duševnem zdravju pogosto doživljajo simptome, kot so utrujenost, pomanjkanje energije, težave s spanjem, strah pred izgubo nadzora, spremembe v apetitu, panični napadi in občutek praznine. Najpogostejši znak teh motenj je utrujenost. Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri izbiri učinkovitih pristopov za obravnavo pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in duševnimi težavami. Raziskava je pokazala, da se večina anketiranih strinja o pomenu rednega spremljanja duševnega zdravja in napredka. Ko opazijo znake duševnih motenj, se pogosto posvetujejo z zdravnikom ali strokovnjaki za duševno zdravje. Najpogostejša strategija za izboljšanje duševnega zdravja pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo je spodbujanje telesne aktivnosti. Anketirani izvajalci zdravstvene nege prav tako redno spremljajo simptome duševnega zdravja teh pacientov. Komunikacija s pacienti je ključna, pri čemer so zaupanje in odprta vprašanja najpomembnejša za spodbujanje sodelovanja. Večina anketiranih izvajalcev zdravstvene nege uporablja lestvico za oceno utrujenosti pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo.
Ključne besede: zdravstvena nega, KOPB, duševno zdravje, depresija, anksioznost
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 431; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,97 MB) |
2. Uporaba virtualne resničnosti v obravnavi šolske anksioznosti : stališča in pripravljenost strokovnjakovAnja Janko, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava uporabo virtualne resničnosti pri obravnavi šolske anksioznosti z vidika strokovnjakov s področja duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Namen raziskave je ugotoviti, v kolikšni meri strokovnjaki poznajo in uporabljajo virtualno resničnost v svoji terapevtski praksi, ter raziskati njihovo pripravljenost za vključevanje te tehnologije v svojo delovno prakso. Raziskava temelji na kvantitativnem pristopu, pri čemer so podatki zbrani z anketnim vprašalnikom. Rezultati pokažejo, da je poznavanje virtualne resničnosti kot terapevtskega orodja med strokovnjaki zelo nizko, njena uporaba pa v terapevtskem smislu sploh ni prisotna. Končne ugotovitve kažejo, da ima virtualna resničnost pri obravnavi šolske anksioznosti obetaven, a še ne povsem uveljavljen potencial, ki pred tem zahteva še nadaljnji razvoj strokovnih in institucionalnih pogojev.
Ključne besede: virtualna resničnost, šolska anksioznost, mladostniki, terapevtska praksa, stališča strokovnjakov, tehnološke inovacije
Objavljeno v ReVIS: 07.05.2026; Ogledov: 563; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,60 MB) |
3. An intelligent cognitive system for computational psychotherapy with a conversational agent for attitude and behavior change in stress, anxiety and depression : doctoral dissertationTine Kolenik, 2023, doktorska disertacija Ključne besede: inteligentni kognitivni sistem, pogovorni agenti, duševno zdravje, umetna inteligenca, vedenje, stres, anksioznost, depresija
Objavljeno v ReVIS: 23.04.2026; Ogledov: 581; Prenosov: 4
Celotno besedilo (4,06 MB) |
4. Vpliv anksiozne simptomatike na kakovost spanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaIris Vaupotič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Anksiozna motnja je v teh časih najpogostejša duševna motnja, ki lahko prizadene človeka v vseh starostnih skupinah in v različnih časovnih obdobjih. S svojimi simptomi vpliva na različne ravni življenjskega vsakdanjika, zaobjame pa lahko tudi naš spanec. Cilji: Zastavljeni cilji diplomskega dela so bili podrobno preučiti vpliv anksioznosti na kakovost spanja ter obratno. Na podlagi pregleda literature predstaviti simptomatiko, kategorije in zdravljenje anksioznosti ter vidike spanja, motnje in pomen higiene spanja. Osrednja analiza se osredotoča na podrobnejše razumevanje povezave med anksioznostjo in spanjem, na učinkovitost intervencij oziroma higiene spanja ter sam vpliv zdravljenja anksioznosti na kakovost spanja. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno, kompilacijsko in kvalitativno metodo, kjer so se podatki zbrali iz znanstvene in strokovne literature različnih podatkovnih baz. Postopek iskanja, zbiranja in izključevanja virov je prikazan s PRISMA diagramom. Rezultati: V končno analizo smo vključili 11 člankov. Ugotovitve so dokazale, da anksioznost s simptomi, kot so občutek hitrega bitja srca, motnje spanja, utrujenost vplivajo na kakovost spanja, kar se kaže s prebujanjem, trajanjem spanja, časom uspavanja in celotno kakovostjo spanja. S pomočjo intervencij, ki izboljšajo spanje, imajo te hkratni pozitivni učinek na duševno zdravje. Zdravljenje anksiozne motnje lahko prispeva k izboljšanju simptomov, s svojimi stranskimi učinki pa povzroči motnje spanja. Razprava: Potrebno se je poglobljeno osredotočiti na različne ravni anksiozne simptomatike in jih povezati s spanjem. Obravnavati je potrebno oba dejavniki hkrati, saj sta enakovredno povezana s kvaliteto našega duševnega zdravja.
Ključne besede: anksioznost, anksiozna simptomatika, kakovost spanja, higiena spanja, motnje spanja
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2026; Ogledov: 544; Prenosov: 28
Celotno besedilo (869,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. |
7. Fizioterapevtska diagnostika in sledenje učinkom fizioterapevtske obravnave na mentalno počutje pacientovZala Gajšek, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava vpliv kinezioterapije na duševno zdravje, s poudarkom na zmanjševanju simptomov depresije, anksioznosti in stresa ter izboljšanju splošnega psihološkega počutja. Namen dela je bil s pomočjo pregleda literature raziskati, kako lahko različne oblike terapevtske vadbe prispevajo k izboljšanju psihičnega počutja posameznikov, in jih podpreti z znanstvenimi dokazi. V nalogi so bile analizirane raziskave, ki so obravnavale vpliv aerobne vadbe, vadbe za moč, razteznih vaj in sprostitvenih tehnik, uporabljenih znotraj kinezioterapevtskih pristopov. Metodološko je bil uporabljen pregled literature s sistematičnim iskanjem v podatkovnih bazah PubMed in ScienceDirect, pri čemer je bilo na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih meril v končno analizo zajetih 13 raziskav. V raziskavah je bilo skupno vključenih več tisoč udeležencev različnih starosti in zdravstvenih stanj. Večina analiziranih raziskav je vključevala dolgotrajne vadbene programe, ki so trajali od 8 do 24 tednov, s pogostostjo izvajanja od dva- do trikrat tedensko. Pri pregledu literature smo se osredotočili na različne ciljne skupine, med katerimi so bili posamezniki z depresivnimi in anksioznimi motnjami, kroničnimi telesnimi obolenji ter posebne populacije, kot so starejši in nevrološki bolniki. Rezultati so pokazali, da kinezioterapija pomembno prispeva k zmanjšanju simptomov depresije in anksioznosti, izboljšanju spanja, znižanju ravni stresa ter krepitvi splošnega duševnega zdravja. Ugotovitve potrjujejo, da je kinezioterapija lahko učinkovita samostojna ali dopolnilna metoda v obravnavi duševnih stanj in da je učinkovitost večja, kadar so vadbeni programi prilagojeni zdravstvenemu stanju, sposobnostim in potrebam bolnika. Uporabnost ugotovitev je pomembna za prakso fizioterapevtov, saj ponuja strokovna priporočila za vključevanje vadbenih programov pri izboljšanju psihofizičnega počutja bolnikov. Omejitve predstavljajo predvsem individualne razlike, dostopnost strokovnega kadra in tveganje pri pretirani vadbi. Kljub temu se je izkazalo, da je kinezioterapija pomemben nefarmakološki pristop, ki celostno prispeva k boljšemu zdravju in kakovosti življenja.
Ključne besede: Kinezioterapija, terapevtska vadba, duševno zdravje, depresija, anksioznost, stres, holistični pristop.
Objavljeno v ReVIS: 22.10.2025; Ogledov: 1168; Prenosov: 16
Celotno besedilo (600,08 KB) |
8. Povezanost dimenzij navezanosti s strategijami reševanja konfliktov v romantičnih odnosihNeža Jereb, 2025, ni določena Opis: Partnerski odnosi predstavljajo ključen del posameznikovega življenja, zato razumevanje načinov odzivanja na konflikte prispeva k boljšemu vpogledu v kakovost partnerske dinamike. V raziskavi smo preučevali povezanost dimenzij anksiozne in izogibajoče navezanosti ter demografskih spremenljivk (spol, starost, dolžina zveze) z različnimi podlestvicami strategij reševanja konfliktov, pri čemer smo se osredotočili tudi na napovedovanje destruktivnih strategij in razlike med spoloma.
Rezultati kažejo, da udeleženci pogosteje izražajo anksiozno kot izogibajočo navezanost. Najpogosteje uporabljena strategija reševanja konfliktov je kompromis, sledijo izogibanje in separacija, medtem ko so bile manj prisotne podrejanje, interakcijska reaktivnost ter dominacija. Analize so pokazale negativno povezanost obeh dimenzij navezanosti s kompromisom in pozitivno povezanost z destruktivnimi strategijami, pri čemer se je izogibajoča dimenzija povezovala izraziteje kot anksiozna. Pri napovedovanju uporabe dominacije in interakcijske reaktivnosti se je za najmočnejši napovedovalec izkazala izogibajoča navezanost, sledila ji je anksiozna navezanost, medtem ko dolžina partnerske zveze ni imela statistične značilnosti.
Raziskava kaže, da med spoloma ni statistično značilnih razlik v izraženosti dimenzij navezanosti, so se pa pokazale razlike v uporabi strategij izogibanja in podrejanja, ki so jih pogosteje uporabljali moški. Uporaba dimenzionalnega pristopa in analize podlestvic strategij je omogočila natančnejši vpogled v dinamiko partnerskih odnosov. Ključna ugotovitev je, da so dimenzije navezanosti tesneje povezane s strategijami reševanja konfliktov kot demografski dejavniki, kar odpira prostor za nadaljnje raziskave in praktične usmeritve.
Ključne besede: partnerski odnosi, teorija navezanosti, konflikti, strategije reševanja konfliktov, anksioznost, izogibanje, spol
Objavljeno v ReVIS: 14.10.2025; Ogledov: 1146; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,38 MB) |
9. Odraščanje ob staršu s simptomatiko narcisizmaMaria Pečnik, 2025, ni določena Opis: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje odraščanja otrok ob staršu s simptomatiko narcisizma ter na način, kako takšno družinsko okolje oblikuje otrokovo psihološko in čustveno razvojno pot ter povzroča dolgoročne posledice. S pomočjo sistematičnega pregleda literature naloga analizira ključne duševne motnje, kot so depresija, anksioznost in posttravmatska stresna motnja, ki so pogosto prisotne pri otrocih, ki so odraščali v tovrstnem okolju. Poseben poudarek je namenjen narcisistični osebnostni motnji, njenim značilnostim in razumevanju načina, kako narcisistično vedenje staršev zaznamuje otrokovo samopodobo, občutek varnosti ter oblikovanje odnosov z drugimi, tako v otroštvu kot v odrasli dobi. Raziskava je bila izvedena s kvalitativnim pristopom, kjer je bil uporabljen PRISMA-model za sistematično iskanje in analizo strokovne in znanstvene literature. Pri izbiri virov so bili upoštevani kriteriji, kot so relevantnost, metodološka zanesljivost, časovna aktualnost in vsebinska skladnost z obravnavano tematiko. Vključena literatura obsega tako domače kot tuje vire, ki nudijo vpogled v posledice otrokovega odraščanja ob staršu s simptomatiko narcisizma. Ugotovitve te diplomske naloge se nanašajo na dolgoročne posledice odraščanja otrok ob staršu s simptomatiko narcisizma, ki vključujejo psihološke, čustvene in socialne vidike razvoja posameznika. Analiza literature je pokazala, da otroci staršev z narcisistično simptomatiko pogosto razvijejo nizko samopodobo, ki izhaja iz nenehne kritike, omalovaževanja ali nepodpirajočega vedenja staršev. Z raziskavo smo dokazali, da otroci teh staršev pogosto razvijejo nezdrav slog navezanosti, kar se kaže v težavah pri vzpostavljanju zaupanja in tesnih medosebnih odnosov. Narcisistično vedenje staršev lahko pri otrocih povzroči globoko notranjo zmedenost glede ljubezni in občutka varnosti, kar se odraža v njihovem odraslem življenju. Naloga osvetljuje pomen prepoznavanja te problematike in nudenja ustrezne strokovne podpore otrokom, ki so odraščali v družinskih razmerah, zaznamovanih z narcisističnim vedenjem staršev. Pridobljeni rezultati prispevajo k širšemu razumevanju dolgoročnih posledic odraščanja ob staršu s simptomatiko narcisizma in ponujajo pomembna izhodišča za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: narcisizem, narcizem, narcisistična osebnostna motnja, odraščanje ob narcisističnem staršu, depresija, anksioznost, nizka samopodoba
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 1400; Prenosov: 43
Celotno besedilo (861,77 KB) |
10. Uporaba sprostitvenih tehnik pri obvladovanju anksiozne problematike : pregled literatureLea Vidovič, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Anksioznost je naraven odziv telesa na nevarnost ter je normalna, dokler le ta ne postane pretirana in obremenjujoča v vsakdanu posameznika. Simptome tesnobe lahko obvladujemo z doslednim in periodičnim izvajanjem ene ali kombinacije različnih tehnik sprostitve. Cilji: Cilji diplomskega dela so s pomočjo že obstoječe literature proučiti in ovrednotiti relevantno literaturo s področja sprostitvenih tehnik pri obvladovanju anksiozne simptomatike. Predstaviti anksiozno simptomatiko, pregledati, primerjati in analizirati raziskave s področja uporabe sprostitvenih tehnik pri obvladovanju anksiozne simptomatike ter podati bistvene rezultate in ugotovitve. Cilj je tudi analizirati in predstaviti, kako in če različne vrste sprostitvenih tehnik pripomorejo k obvladovanju anksiozne simptomatike v redni praksi. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili kompilacijsko in deskriptivno metodologijo, z izhodiščem iz znanstvene literature. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo ter statistično analizo s pomočjo diagrama PRISMA. Rezultati: Rezultati predelanih raziskav so pokazali, da so se pri večini udeležencev, ki so prakticirali različne tehnike sprostitve, simptomi tesnobe zmanjšali ali ostali enaki. V nobenem primeru se niso le ti poslabšali. Hkrati so tehnike sprostitve blagodejno vplivale tako na psihično kot tudi na fizično zdravje. Razprava: Na podlagi ugotovitev obravnavanih raziskav menimo, da so sprostitvene tehnike učinkovito orodje za lajšanje simptomov anksioznosti. Vendar se kljub temu priporočajo dodatne raziskave dolgoročnih učinkov tehnik sprostitve pri anksiozni simptomatiki.
Ključne besede: anksioznost, duševne motnje, tesnoba, sprostitvene tehnike
Objavljeno v ReVIS: 05.12.2024; Ogledov: 2344; Prenosov: 109
Celotno besedilo (888,94 KB) |
