1. Kalibracija merilnih dispenzorjev : magistrska nalogaMihael Pleteršnik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava razvoj in optimizacijo kalibracijskega postopka za merilne dispenzorje, ki je ključen za zagotavljanje točnih, ponovljivih in zanesljivih meritev. Naloga vključuje podroben pregled relevantnih standardov (SIST EN ISO8655, ISO/TR 20461, ISO/IEC 17025, GMP, GAMP, FDA 21 CFR Part 11, EU GMP Annex 11), razvoj strukturiranega kalibracijskega protokola in specifikacijo zahtev za napreden meroslovno-informacijski sistem, ki podpira avtomatizacijo merilnih postopkov. Poudarek je tudi na integraciji umetne inteligence za izboljšanje natančnosti, hitrosti in zanesljivosti kalibracijskih procesov. Ključne besede: kalibracija, merilni dispenzorji, avtomatizacija, ISO 8655, informacijski sistem, umetna inteligenca, merilna negotovost Objavljeno v ReVIS: 11.12.2025; Ogledov: 285; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,26 MB) |
2. MODELI POSLOVANJA BREZ ZAPOSLENIH: KAKO UMETNA INTELIGENCA IN AVTOMATIZACIJA OBLIKUJETA PODJETJA PRIHODNOSTITomaž Erjavec, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo obravnava razvoj in delovanje podjetij, ki temeljijo na visoki stopnji avtomatizacije in umetne inteligence ter nimajo klasične strukture zaposlenih. Namen raziskave je bil razumeti, kako umetna inteligenca in digitalne tehnologije omogočajo oblikovanje poslovnih modelov brez zaposlenih, kakšne prednosti ti modeli prinašajo in kako jih zaznavajo uporabniki.
Uporabljen je bil kombiniran raziskovalni pristop, ki vključuje kvalitativno analizo petih podjetij (Zapier, Copy.ai, Replika, DoNotPay, Runway) in kvantitativno anketo s 137 anketiranci. Rezultati potrjujejo, da so podjetja brez zaposlenih stroškovno učinkovita in visoko skalabilna, vendar uporabniki izražajo nizko stopnjo zaupanja, zlasti v primerih, kjer ni možnosti človeške interakcije ali jasne odgovornosti.
Ugotovitve kažejo, da je za dolgoročno uspešnost tovrstnih podjetij ključno, da poleg tehnološke odličnosti vključujejo tudi etične smernice, transparentnost in regulativne mehanizme. Delo ponuja teoretične uvide in praktična priporočila za podjetnike ter oblikovalce politik v dobi digitalnega gospodarstva. Ključne besede: umetna inteligenca, avtomatizacija, poslovni modeli, podjetja brez zaposlenih, digitalna transformacija. Objavljeno v ReVIS: 04.12.2025; Ogledov: 302; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,88 MB) |
3. |
4. Uporaba IOT za izboljšanje kakovosti življenja : diplomska nalogaAnej Kerševan, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga preučuje, kako internet stvari (IoT) prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ter katere dejavnike uporabniki najmočneje upoštevajo pri sprejemanju IoT tehnologij. Teoretični del obravnava koncepte, arhitekture, protokole in varnostne vidike IoT, empirični pa temelji na kvantitativni spletni anketi (N = 72) med uporabniki v Sloveniji. Rezultati kažejo, da skoraj vsi anketiranci uporabljajo vsaj eno pametno napravo (98,6 %), vendar večina svoje poznavanje IoT ocenjuje kot nizko do srednje. Zaupanje v varnost podatkov je zmerno (65,2 %); med ključnimi motivatorji prevladujeta spremljanje zdravja in telesne pripravljenosti ter prihranek energije in stroškov. Največ zanimanja je za rešitve na področju zdravja, pametnega mesta in pametnega doma. Ugotovljen je razkorak med uporabo in razumevanjem IoT naprav. Priporočamo večjo preglednost, poudarek na zasebnosti ter izobraževanje uporabnikov. Ključne besede: Internet stvari, kakovost življenja, pametne naprave, digitalna pismenost, kibernetska varnost, avtomatizacija Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 525; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,78 MB) |
5. |
6. Avtomatizacija namakalnega sistema s programom Home assistant : magistrska nalogaMatej Lukan, 2025, magistrsko delo Opis: Pametni namakalni sistemi postajajo ključni za učinkovito upravljanje voda, saj zahtevajo podnebne spremembe in naraščajoča potreba po trajnostnih rešitvah optimizacijo zalivanja. V magistrski nalogi je razvit sistem avtomatiziranega namakanja s programom Home Assistant, ki temelji na senzorjih vlage v tleh. Cilj je zmanjšati porabo vode in izboljšati rastne pogoje rastlin z avtomatskim prilagajanjem namakanja na podlagi dejanskih potreb. Raziskava je pokazala, da je Home Assistant bolj prilagodljiv in cenovno ugodnejši v primerjavi s komercialnimi rešitvami, vendar zahteva več tehničnega znanja pri konfiguraciji. Rezultati potrjujejo, da avtomatizirano namakanje optimizira porabo vode, zmanjšuje potrebo po ročnem zalivanju in izboljšuje trajnostno upravljanje rastlin. Nadaljnji razvoj bi lahko vključeval uporabo umetne inteligence za analizo zgodovinskih podatkov, kar bi še dodatno optimiziralo namakalne urnike. Ključne besede: Home Assistant, avtomatizacija namakanja, pametni namakalni sistemi, optimizacija vode, senzorski sistemi Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 868; Prenosov: 17
Celotno besedilo (21,85 MB) |
7. |
8. UVAJANJE RECEPTURNE AVTOMATIZACIJE V KEMIJSKIH ŠARŽNIH PROCESIHTadej Majerle, 2025, diplomsko delo Opis: V proizvodnji kemične industrije se pojavlja potreba po večjem deležu avtonomnih avtomatskih procedurah, poiskati je potrebno novo rešitev in narediti primerjavo z dosedanjim načinom upravljanja.
V obravnavani diplomski nalogi je predstavljen celoten nadzorni sistem za proces – DCS (Distributed control system), preko katerega se upravlja in nadzira večina proizvodnje. V začetku je opisanih nekaj primerov senzorjev ter aktuatorjev, kateri so povezani na krmilnike. Prikazani so tipi komunikacije tako na nivoju krmilnikov, kot tudi komunikacije med strežniki, ki jih poznamo v obravnavanem sistemu.
Predstavili smo metode programiranja v okolju Honeywell Experion PKS in vsa osnovna programska orodja, ki so potrebna za izdelavo programske logike in vizualizacijo. Prav tako je orisan princip arhiviranja podatkov in uporabniški vmesnik, preko katerega dostopamo do le-teh.
Osredotočili smo se na izdelavo programskega modula za avtomatizirano izvajanje recepture na zahtevo, ki v primerjavi s trenutnim načinom pomeni veliko manj človeških posegov in s tem manjšo možnost napak, kot tudi večjo ponovljivost ter kvaliteto končnega produkta.
Primerjali smo način izvajanja operacij na kemijskem reaktorju pred in po posodobitvi ter ugotovili katere so glavne prednosti. Ključne besede: avtomatizacija, krmilnik, kemijski reaktor, nadzorni sistem, DCS Objavljeno v ReVIS: 09.03.2025; Ogledov: 1270; Prenosov: 5
Celotno besedilo (4,45 MB) |
9. Pravni vidiki podelitve pravne subjektivitete robotski avtomatizaciji procesov : magistrsko deloNataša Vehar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se proučujejo pravni vidiki podelitve pravne subjektivitete robotski avtomatizaciji procesov (RPA) in njen vpliv na pravni okvir. Raziskava je pokazala, da RPA ni povsem nova tehnologija, vendar je njena širša uporaba še vedno v začetni fazi implementacije, kar nakazuje velik neizkoriščen potencial. Tehnologija omogoča avtomatizacijo ponavljajočih se in predvidljivih nalog, pri čemer je delovanje RPA predvidljivo in zanesljivo, kar omogoča jasno določitev odgovornosti. Analiza nacionalnih zakonodaj je pokazala, da trenutni pravni okviri že zajemajo RPA in omogočajo učinkovito urejanje odgovornosti, kar zagotavlja pravno varnost za uporabnike in razvijalce. Ugotovljeno je bilo tudi, da RPA ostaja nišna tehnologija, zato trenutna zakonodaja zadostno pokriva to področje brez potrebe po dodatni regulaciji. Vendar pa je hiter tehnološki razvoj umetne inteligence, ki vse bolj prevzema funkcije RPA oziroma jo bistveno nadgrajuje, pokazal potrebo po prilagoditvi pravnega okvira, da bi se ohranile temeljne pravice in svoboščine ter da bi se preprečilo škodljivo delovanje tehnologij. V Evropski uniji Akt o umetni inteligenci predstavlja pomemben korak k celoviti regulaciji umetne inteligence in posredno tudi RPA. Kljub tem premikom pa trenutne razprave niso usmerjene v podeljevanje pravne subjektivitete RPA ali sistemom umetne inteligence, saj bi to prineslo številne pravne in etične izzive. Na podlagi ugotovitev lahko zaključimo, da trenutni pravni okvir ustrezno ureja RPA, vendar bo zaradi hitrega razvoja umetne inteligence potrebno nadaljnje prilagajanje zakonodaje, da bo ta sledila tehnološkemu napredku in zagotavljala zaščito temeljnih pravic. Ključne besede: pravna subjektiviteta, robotska avtomatizacija procesov, umetna inteligenca, avtonomni sistemi, Akt o umetni inteligenci EU, pravna odgovornost Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 904; Prenosov: 22
Celotno besedilo (838,21 KB) |
10. |