Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Evropska unija je pomembno pribežališče za številne migrante in begunce, ki želijo izboljšati svoj življenjski standard oziroma pridobiti mednarodno zaščito. Ob izbruhih posameznih kriznih žarišč se pritiski migrantov in beguncev na meje Evropske unije še povečajo. Obdobje med in po begunski krizi leta 2015 je pokazalo, da so določene države članice dosti bolj obremenjene s prihodi migrantov in beguncev, ki izrazijo željo po dovoljenju za začasno prebivanje ali mednarodni zaščiti. Evropska unija se zavzema za enakopravno, pošteno in humano obravnavo vseh prosilcev za mednarodno zaščito na svojem ozemlju in zunanjih mejah, zato je maja 2024 sprejela zakonodajne akte, ki omogočajo vzpostavitev enotnega sistema migracij in mednarodne zaščite. Z ukrepi nove reforme želi pravično porazdeliti obravnave prošenj za mednarodno zaščito na vse države članice, omejitev prehajanja prosilcev iz ene države članice v drugo ter enako obravnavo in enotne pravice prosilcev v vseh državah članicah. Prav tako je cilj okrepiti kontrole na svojih zunanjih mejah, preprečevanje nelegalnih prihodov in tihotapljenja migrantov. V diplomskem delu uvodoma z opisno in zgodovinsko metodo predstavimo oblike mednarodne zaščite, kratko zgodovino, vrste in pomen migracij ter trenutno veljavni pravni okvir, ki ureja področje migracij in mednarodne zaščite v Evropski uniji. Nadalje preučimo zakonodajne akte nove reforme ter odzive držav članic na njihovo sprejetje. V zaključku izpostavimo dobre in slabe strani sprejete reforme ter opozorimo na sprejete predloge, ki so poželi največ kritik. Ugotavljamo, da je bila sprememba sistema nujna, vendar trenutna dogajanja v državah članicah že kažejo na to, da bodo potrebne naknadne dopolnitve reforme.
Ključne besede: Evropska unija, begunec, mednarodna zaščita, migracije, migrant, reforma
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2026; Ogledov: 145; Prenosov: 10
Celotno besedilo (838,37 KB)

Opis: Republika Slovenija se je v letu 2022 že tretjič v svoji zgodovini srečala z večjim begunskim valom, namreč 24. februarja 2022 je Rusija začela nepričakovano vojaško agresijo v Ukrajini. Svet EU je 4. marca 2022 soglasno sprejel izvedbeni sklep o uvedbi začasne zaščite zaradi množičnega prihoda oseb, ki bežijo iz Ukrajine zaradi vojne. Začasna zaščita je mehanizem za izredne razmere, ki se lahko uporabi v primeru množičnega prihoda oseb in katerega cilj je zagotoviti takojšnjo in kolektivno zaščito razseljenim osebam, ki se ne morejo vrniti v svojo državo izvora; njen cilj je ublažiti pritisk na nacionalne azilne sisteme in omogočiti razseljenim osebam, da uživajo usklajene pravice po vsej EU. 9. marca 2022 je bil s strani Vlade Republike Slovenije sprejet Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine in tako vzpostavil pravno podlago za sprejem beguncev iz Ukrajine na podlagi Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb. S predstavitvijo posameznih pravnih podlag bomo ugotavljali, ali lahko begunec na podlagi sprejetih pravnih podlag dejansko uveljavlja vse pravice, ki so mu zagotovljene s sprejeto zakonodajo. Z metodo kompilacije bomo predstavili pravne podlage, ki urejajo status začasne zaščite v Republiki Sloveniji, s statistično metodo pa predstavili podatke o številu vloženih vlog za priznanje začasne zaščite ter času reševanja od vložitve vloge do izdane odločbe o priznanju začasne zaščite, številu pozitivno ugodenih, zavrženih in zavrnjenih vlog pri Upravni enoti Kranj ter nato z induktivno in deduktivno metodo oblikovali končno sklepanje iz posameznih primerov na splošno in obratno. Hitra uveljavitev instituta začasne zaščite in njegova pogostost uporabe v primerjavi z mednarodno zaščito ima lahko tudi pomanjkljivosti in nedoslednosti. Pomanjkljiva ureditev pravnih podlag se pokaže pri različnih dejanskih stanjih pri vodenju posameznih upravnih postopkov. Pri navedenem raziskovalnem vprašanju bomo pri analizi pravnih podlag vključili tudi njihovo implementacijo pri vodenju dejanskih upravnih postopkov. Na podlagi praktičnih ugotovitev pri vodenju postopkov bomo dejansko analizirali pravne podlage in njihove pomanjkljivosti. Z deskriptivno metodo bomo analizirali pravne podlage, ki urejajo sprejem beguncev iz Ukrajine, ter predstavili morebitne pomanjkljivosti, ki niso sistemsko urejene v zakonodaji. S sintetično metodo bomo predstavili sklepne ugotovitve.
Ključne besede: Začasna zaščita, razseljene osebe, begunec, Ukrajina, vojaška agresija, mednarodna zaščita, subsidiarna zaščita
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2024; Ogledov: 1689; Prenosov: 46
Celotno besedilo (2,65 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava problem begunskega vala leta 2015 v luči mednarodnega prava s poudarkom na Konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951. Temeljni zakon, ki ureja področje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, je Zakon o mednarodni zaščiti. V njem je definiran pojem mednarodne zaščite, ki sicer pomeni status begunca ali status subsidiarne zaščite. Slovenija kot tudi EU stremi k vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema. Postopek mednarodne zaščite bi namreč moral biti za vse prosilce mednarodne zaščite hiter, pravičen in pošten. V magistrskem delu smo analizirali migracijsko in azilno politiko na ravni EU in probleme mednarodnega pravnega varstva tujcev v EU in Sloveniji. Razdeljeno je na več poglavij. V prvem delu predstavljamo obravnavno tematiko ter problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami. Nadaljujemo z namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskovanj ter metodami raziskovanja. V drugem delu, v teoretičnih izhodiščih, predstavljamo osnovne pojme, kot so: begunec, azil, prosilec za azil, tujec, varna tretja država, izvorna država … V tretjem sklopu smo na kratko opredelili pojem migracij, vrste in vzroke. Četrti in peti sklop sta namenjena opisu pravnih temeljev mednarodnega prava za zaščito azilantov/beguncev. V šestem in sedmem sklopu smo analizirali in ocenili primernost ukrepov aktivne azilne/begunske politike v Republiki Sloveniji na podlagi vključevanja azilantov/beguncev. V zaključku smo predstavili dosežene rezultate in cilje magistrskega dela, preverili hipoteze in predstavili prispevek rezultatov raziskave k stroki ter uporabnost rezultatov raziskave.
Ključne besede: begunec, Konvencija o statusu beguncev, Zakon o mednarodni zaščiti, Schengen, skupna evropska azilna politika, varnostne grožnje
Objavljeno v ReVIS: 28.06.2022; Ogledov: 10119; Prenosov: 132
Celotno besedilo (595,29 KB)