91. Asimetrija konflikta : primer vojne v AfganistanuFredi Mustavar, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava oborožen konflikt v Afganistanu, ki poteka od oktobra 2001, ko so Združene države Amerike skupaj s svojo najtesnejšo zaveznico Veliko Britanijo in s podporo držav članic zveze NATO napadle Afganistan z namenom ujeti vodjo teroristične organizacije Al Kaida Osamo Bin Ladna zaradi njegove odgovornosti za teroristični napad na Združene države Amerike 11. septembra 2011 in zrušitve talibanskega režima v Afganistanu, ki je podpiral Al Kaido. Kljub prizadevanjem mednarodnih in afganistanskih nacionalnih varnostnih sil ter tudi mednarodne politične javnosti Afganistan ostaja še vedno nestabilno okolje. Največji dejavnik, ki vpliva na to stanje, so uporniške skupine, katerih osnovni cilj je pregnati mednarodne sile iz države, zrušiti afganistansko vlado in prevzeti oblast. Za upornike v Afganistanu je značilno, da v svojem vojskovanju največ uporabljajo asimetrične oblike napadov, ki povzroča tako mednarodnim silam kot tudi afganistanskim nacionalnim varnostnim silam veliko težav. V asimetričnih oblikah napadov so uporniške skupine začele uporabljati vse bolj tudi teroristične oblike delovanja kot eno od taktičnih oblik asimetričnih napadov. V teh vrstah napadov pa so med žrtvami tudi civilni prebivalci, proti katerim so uporniki prav tako usmerili svoje aktivnosti, predvsem zaradi njihove podpore mednarodnih sil in afganistanskih nacionalnih varnostnih sil.
Ključne besede: asimetrično vojskovanje, uporništvo, terorizem, nacionalna varnost, varnostne sile, mednarodne sile, Slovenija, Afganistan, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 31.08.2017; Ogledov: 3129; Prenosov: 144
 Celotno besedilo (2,41 MB) |
92. Evropska unija : soft power v mednarodni skupnostiMaruša Marinič, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Evropska unija % soft power v mednarodni skupnosti: moč in nemoč skupne zunanje in varnostne politike smo preučili delovanje EU in njene SZVP. Evropska unija vodi svojo lastno zunanjo in varnostno politiko, ki jo je postopoma razvila skozi desetletja in ji omogoča, da v svetovnih zadevah nastopa in ukrepa enotno. 28 držav članic EU ima tako zaradi skupnega nastopa v svetu večjo težo in pomen, kot če bi vsaka posamezno vodila svojo ločeno politiko. Mehka moč je opredeljena kot moč, ki temelji na silah privlačnosti. Zanimalo nas je, kaj je tisto, kar dela EU privlačno za druge, in kaj je tisto, s čimer EU v mednarodni skupnosti uveljavlja svoje vrednote, interese in cilje. Na kratko smo se dotaknili teme o mednarodnih odnosih in opisali teorije. Nato smo prešli na koncept moči: na trdo, mehko in pametno moč. V osrednjem delu naloge smo predstavili delovanje SZVP, pisali o sredstvih prisiljevanja, vlogi kulture in kulturnih razlikah ter vlogi človekovih pravic v zunanji politiki. Nato smo nekaj besed namenili prihodnosti EU, s čimer smo odprli vprašanje, ali SZVP resnično deluje; ali so torej države članice del svoje suverenosti dejansko prenesle na institucije EU. Zanimalo nas je tudi, kako se EU odziva na krizne situacije, kar smo preučili na dveh primerih. Preučili smo odziv EU na krizne razmere v Libiji in odziv na ukrajinsko krizo. V zadnjem delu naloge smo se dotaknili tudi odziva javnosti v povezavi z evroskepticizmom, ki je v ospredje stopil šele z volitvami v Evropski parlament leta 2014, in se na podlagi celotnega magistrskega dela vprašali še o prihodnosti EU.
Ključne besede: mednarodni odnosi, varnostna politika, mehka moč, človekove pravice, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 31.08.2017; Ogledov: 5392; Prenosov: 205
Celotno besedilo (1,74 MB) |
93. Plačilni sistem v javnem sektorju : diplomsko deloMateja Drobič, 2015, diplomsko delo Opis: Plačilni sistem v javnem sektorju je doživel že kar nekaj sprememb. Glede na gospodarsko stanje v državi je potrebno večkratno reguliranje s strani države, da so javne finance vzdržne. S tem pa se nenehno posega v plače javnih uslužbencev in v njihove dodatke. Plače pomembno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in dodatki jih spodbujajo k bolj uspešnemu delu in večjemu trudu. Delitev zaposlenih na uradnike in strokovno-tehnične delavce je z novim plačnim sistemom ter s spremembo Zakona o javnih uslužbencih prinesla tudi razlike med zaposlenimi. Javne finance vplivajo na vse prebivalce Republike Slovenije. Z uravnoteženim ravnanjem z javnimi financami lahko uravnavamo ves pretok blaga in storitev, da so prebivalci zadovoljni in da ne občutijo pomanjkanja. Ko je dolg pri javnih financah prevelik, se vlada poslužuje ukrepov, ki niso prijazni do prebivalcev, in ki zmanjšujejo blaginjo prebivalcev. Zato je potrebno, da so javne finance vzdržne, da imamo ustrezen plačni sistem v javnem sektorju, preko katerega lahko uravnavamo dohodke in odhodke države. Pri tem pa skušamo biti pravični, tako da so posegi v plače enakomerni in ne prepogosti. Pri tem ne smemo pozabiti, da zaposleni potrebujejo pri svojem delu tudi nagrajevanje in izobraževanje.
Ključne besede: javni sektor, javna uprava, javni uslužbenci, plačni sistem, javne finance, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 31.08.2017; Ogledov: 5650; Prenosov: 245
Celotno besedilo (1,20 MB) |
94. Brezposelnost mladih v Zasavju : magistrsko deloLučka Leskovšek Štruc, 2015, magistrsko delo Opis: Brezposelnost je družbeni pojav, ki je stalno prisoten v našem okolju. Povečevanje oz. zmanjševanje števila oseb brez zaposlitve sledi gospodarskemu razvoju in je na nek način naraven pokazatelj stanja v državi. Gospodarska kriza je v zadnjih letih še posebej izpostavila težave mladih iskalcev zaposlitve, ki najbolj občutijo zmanjšano povpraševanje po delavcih, saj delodajalci večinoma dajejo prednost osebam z izkušnjami. Zavod RS za zaposlovanje je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v letu 2013 izdal poročilo z naslovom Mladi in trg dela. V publikaciji so navedeni nekateri razlogi za povečanje števila brezposelnih mladih po Sloveniji, dodani pa so tudi statistični podatki, ki navedene razloge potrjujejo. Tudi Evropska unija je aktivno pristopila k reševanju problematike nezaposlenosti mladih in sprejela nekatere usmeritve, ki države članice zavezujejo k aktivnemu delovanju. Vlada Republike Slovenije je tako konec januarja 2014 sprejela program Jamstvo za mlade, ki pomeni drugačen pristop k povečanju zaposlenosti mladih iskalcev zaposlitve. Ukrepi, ki so na voljo mladim v prvih štirih mesecih po prijavi na zavodu, so različni, prav tako pa je različna njihova uspešnost glede na regijo izvajanja. Tudi med brezposelnimi mladimi so precejšnje razlike v možnostih za zaposlitev, zato smo se v magistrskem delu osredinili na mlade v Zasavju, ki je kot regija specifična v več pogledih. Odraz vseh težav na tem področju pa je ravno število mladih brez zaposlitve. Danes je že jasno, da omenjeni ukrepi vsaj na tem področju ne prinašajo želenih in pričakovanih rezultatov.
Ključne besede: zaposlovanje, brezposelnost, mladi, trg dela, Zasavje, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 29.08.2017; Ogledov: 4333; Prenosov: 156
Celotno besedilo (2,08 MB) |
