21. Pravna ureditev interaktivnih tv kviz oddaj : primerjava slovenskega in nemškega pravnega redaNina Sarah Medved Kortekaas, 2017, diplomsko delo Opis: S hitrim razvojem medijev v zadnjih desetletjih, ki so v neprestanem iskanju novih, zanimivih vsebin, s katerimi bi pritegnili gledalce, uporabnike in oglaševalce, so se tudi na področju televizijske produkcije razvili novi formati televizijskih oddaj. Mednje lahko prištejemo tudi t. i. "interaktivne TV-oddaje". Ena izmed zvrsti le-teh je interaktivna kviz oddaja. Gre za zabavno televizijsko oddajo v živo, kjer voditelj postavlja kviz vprašanja, na katera lahko gledalci odgovarjajo prek premijske telefonske številke z namenom dobiti nagrado za pravilno rešitev. Nagrada pripada tistemu, ki je bil izmed vseh sodelujočih gledalcev izbran in poda pravilen odgovor v eter. Slovenski pravni red ne pozna sistematske, natančne ureditve interaktivnih kviz oddaj. V tej pravni negotovosti pogosto prihaja do sodnih sporov med izdajateljem teh oddaj in gledalci. V obstoječi slovenski pravni praksi se za namen razreševanja konfliktov uporabljajo splošni zakoni, ki postavljajo preširoke pravne podlage in zato ne zadostijo potrebam tako izdajateljev kot udeležencev interaktivnih kviz oddaj v celoti. S tem nastanejo pravne praznine, katere bi bilo treba zapolniti s specializiranim zakonom in tako zagotoviti pravno varnost vseh udeležencev. Prek pregleda slovenske pozitivno-pravne ureditve, primerjave z nemškim pravnim redom na področju interaktivnih oddaj so predstavljena vprašanja in predlagane rešitve, kako bi s posebnim pravnim aktom te interaktivne oddaje lahko uredili. V Nemčiji so z največjo pravno preciznostjo smiselno uredili interaktivne kviz oddaje s posebnim podzakonskim aktom. Temeljno vodilo pri oblikovanju pravne ureditve je bilo, da naj ima izvajalec vnaprej jasno določene omejitve in dolžnosti, znotraj katerih lahko oddajo izvaja. Pri tem je glavna pozornost namenjena varovanju pravic gledalcev. Gledalec pa je vnaprej obveščen o svojih pravicah in tudi tveganjih, katere sprejme, če želi v oddaji takega formata aktivno sodelovati. Prek pregleda slovenske pozitivno-pravne ureditve, primerjave le-te z nemškim pravnim redom na področju interaktivnih oddaj so predstavljena vprašanja in predlagane rešitve, kako bi s posebnim pravnim aktom interaktivne kviz oddaje lahko pravno uredili tudi v slovenskem pravnem redu.
Ključne besede: mediji, televizijske oddaje, kvizi, pravno varstvo, pravna ureditev, Slovenija, Nemčija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 2754; Prenosov: 134
 Celotno besedilo (377,68 KB) |
22. Odgovornost države za škodo, ki jo povzočijo javni uslužbenci in funkcionarji : diplomsko deloNina Benčič, 2017, diplomsko delo Opis: Odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo javni uslužbenci in funkcionarji, je poseben pravni institut, v katerem se prepletata področji upravnega, delovnega in civilnega prava. Temeljni vir za uveljavljanje te odgovornosti je vsebovan v 26. členu Ustave RS, ob tem pa obstajajo tudi številne druge določbe zakonodaje s področja civilnega odškodninskega prava, ki so pomembne za vsebino moje naloge. Glede instituta odgovornosti države za škodo nas zanima predvsem njegov nastanek, razvoj ter njegova uporaba na pravnem področju. Pri tem se bomo ukvarjali z raziskovanjem problematike zagotavljanja pravne varnosti državljanom, pa tudi pravnim osebam zasebnega prava. Vsi navedeni subjekti so aktivno legitimirani za sprožitev tožbe zoper državo na podlagi odškodninske odgovornosti za škodo, ki jim je bila povzročena v postopkih, ki jih vodijo javni uslužbenci ali funkcionarji. Pravna teorija in pravna praksa namenjata veliko pozornosti obstoju določenih predpostavk za odškodninsko odgovornost države, kjer se protipravnost, škoda, vzročna zveza med njima in krivda vsaj delno presojajo po drugačnih merilih kot v splošnem civilnem pravu.
Ključne besede: družbena odgovornost, odškodninska odgovornost, zakonodaja, ustava, javni uslužbenci, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 2799; Prenosov: 238
Celotno besedilo (731,15 KB) |
23. Mednarodna investicijska arbitraža na podlagi prostotrgovinskih sporazumov Evropske unije : magistrsko deloNeža Vončina, 2017, magistrsko delo Opis: Mednarodno investicijsko pravo in zaščita tujih investicij sta urejena v mednarodnem pravu z dvostranskimi in večstranskimi naložbenimi sporazumi, ki so nastali iz potrebe po zaščiti tujega investitorja in njegovega premoženja pred nepravno razlastitvijo na ozemlju države gostiteljice. Tuji investitorji imajo možnost uveljavljanja svojih zahtevkov pred nacionalnimi sodišči države gostiteljice ali pa lahko neposredno vložijo odškodninske zahtevke pred že obstoječimi tribunali institucionalne ali ad hoc arbitraže, omenjeni mednarodni mehanizem pa se imenuje Investor-State Dispute Settlement (ISDS). Sistem mednarodne investicijske arbitraže zagotavlja strankam v sporu avtonomnost pri izbiri arbitražnega tribunala ter postopek, ki je hiter in zaupen. Vendar je praksa zadnjih let pokazala zaprt krog arbitrov, ki izdajajo nekonsistentne arbitražne odločbe, zoper katere ni obstoječega pritožbenega mehanizma. Evropska unija je pri pogajanjih za prostotrgovinske sporazume (CETA, TTIP in EU - Vietnam) tako nakazala smer razvoja mehanizma reševanja naložbenih sporov med tujim investitorjem in državo gostiteljico z uvedbo sistema naložbenega sodišča. Sodišče bo sestavljeno iz sodišča prve in druge stopnje, kjer bodo sodniki vnaprej izbrani s strani pogodbenic in bodo pristojni za reševanje naložbenih sporov na podlagi prostotrgovinskih sporazumov. Strokovne razprave pa nakazujejo nadaljnji razvoj v smeri vzpostavitve mednarodnega naložbenega sodišča, ki bo pristojno za reševanje vseh naložbenih sporov.
Ključne besede: mednarodno pravo, naložbe, investiranje, zunanjetrgovinska arbitraža, CETA, TTIP, EUSFTA, EUVFTA, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 2714; Prenosov: 120
Celotno besedilo (817,48 KB) |
24. Postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije : diplomsko deloNeža Čop, 2017, diplomsko delo Opis: Sodišče EU ima izključno pristojnost za odločanje o veljavnosti in glede razlage pravnih aktov EU, ki jo izvaja preko postopka predhodnega odločanja. Gre za specifičen postopek sodelovanja sodišč držav članic EU s Sodiščem EU, ki omogoča ustvarjanje pravil prava EU in njegovo poenotenje. Slovenija je kot članica EU zavezana k spoštovanju evropskega prava, vsi organi oblasti v državi članici pa so dolžni evropsko pravo upoštevati. Postopek predhodnega odločanja je namenjen nacionalnim sodiščem, ki predložijo v predhodno odločanje Sodišču EU vprašanja, ki se nanašajo na razlage ali veljavnosti pravnih aktov EU. Sodišče EU odgovore poda s sodnimi odločbami, ki so zavezujoče za vse države članice. Bistvo diplomske naloge predstavlja določitev kriterijev dobre prakse postavitve predhodnega vprašanja, ki jih nacionalna sodišča predložijo Sodišču EU. Pregled slovenske sodne prakse postavitve predhodnega vprašanja v postopku predhodnega odločanja je namenjeno primerjavi s postavljenimi predhodnimi vprašanji Ustavnega sodišča RS, ki so še posebej predmet obravnave v diplomski nalogi, katere namen je podati oceno kakovosti predloženih predhodnih vprašanj Ustavnega sodišča RS glede na ugotovljene kriterije dobre prakse. Zastavljena teza, da Ustavno sodišče RS spada med tista sodišča, ki so do prava EU zadržana, je namenjena raziskovanju stališč Ustavnega sodišča RS do prava EU. Za opredelitev do teze so v diplomski nalogi določena merila, na podlagi katerih lahko govorimo o odprtosti oziroma zadržanosti ustavnih sodišč do prava EU in predstavljena različna praksa ustavnih sodišč držav članic EU glede postopanja v postopku predhodnega odločanja pred Sodiščem EU. Na podlagi analize sodne prakse Ustavnega sodišča, predvsem sklepa U-I-295/13-132, s katerim je Ustavno sodišče RS prvič začelo postopek predhodnega odločanja in tako vzpostavilo stik s Sodiščem EU, pa so opredeljena stališča slovenskega Ustavnega sodišča RS do prava EU, ki kažejo na eni strani odprtost Ustavnega sodišča do prava EU, po drugi strani pa so prisotni elementi previdnosti, iz katerih je mogoče razbrati zadržanost Ustavnega sodišča do sprejemanja prava EU. Diplomska naloga lahko pomaga tako študentom, ki si prizadevajo poznati pravila postopka predhodnega odločanja ali raziskujejo odnos Ustavnega sodišča do prava EU, kot slovenskim sodnikom, ki prakse postavitve vprašanja Sodišču EU niso vešči, kot je bilo že večkrat opozorjeno.
Ključne besede: Sodišče Evropske unije, ustavna sodišča, predhodno odločanje, Evropska unija, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 4486; Prenosov: 373
Celotno besedilo (741,02 KB) |
25. Primerjava organizacije in nalog policije v Republiki Sloveniji in Nemčiji : diplomsko deloMonika Škof, 2016, diplomsko delo Opis: Predmet diplomskega dela je primerjava organiziranosti in nalog policije v Republiki Sloveniji in Nemčiji. Skozi nalogo primerjamo nastanek in razvoj policij obeh držav ter njuno organiziranost danes. V prvem delu najprej poskusimo razumeti temelje za različno organizacijo, ki se kažejo že v drugačni obliki državne ureditve Slovenije in Nemčije. Za lažje razumevanje je treba poznati oblike držav in državne organizacije, moramo pa tudi razumeti, da se razlike pojavijo že zaradi same velikosti primerjanih držav. Nemčija je federativna država, kar pomeni, da je razdeljena na več manjših držav, imenovanih dežele. Prav iz tu pa izvira prva pomembna razlika - policija je organizirana na dveh ravneh, deželni in federativni. Deželna policija lahko deluje samo na območju svoje dežele, med tem ko zvezna policija opravlja naloge na območju federacije. V Sloveniji imamo enotno policijo, ki deluje na celotnem državnem ozemlju. V drugem delu pa na podlagi trenutne zakonske ureditve primerjamo podrobno organizacijo obeh policij in naloge vseh posameznih enot, ki so organizirane znotraj nemške in slovenske policije.
Ključne besede: policija, Nemčija, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 3310; Prenosov: 250
Celotno besedilo (953,76 KB) |
26. Hitri prekrškovni postopek : kritična analiza normativne ureditveMatija Šafarić, 2016, magistrsko delo Opis: Po osamosvojitvi Republike Slovenije je mlada država potrebovala novo zakonodajo, ki bi bila sodobnejša in učinkovitejša. Eno večjih sprememb na pravnem področju je doživela prekrškovna zakonodaja, ko je bil sprejet nov sistemski zakon - Zakon o prekrških (ZP-1), ki je celovito prenovil področje prekrškov. ZP-1 je uvedel nove postopke odločanja o prekršku, nove institute in nove organe, ki odločajo v postopku o prekršku. Ena izmed značilnosti, ki jih je uvedel ZP-1 je t.i. hitri prekrškovni postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi. Tak postopek naj bi bil predvsem hiter, enostaven in učinkovit. Že takoj po sprejemu ZP-1 so se pokazale določene težave, tako pri izvajanju zakona, kot tudi njegovem tolmačenju, zato je bil ZP-1 od sprejema že (pre)večkrat spremenjen. Zaradi njegovega pogostega spreminjanja je prekrškovni postopek postal prezapleten in nejasen, tako za tiste, ki ga izvajajo, kot tudi za kršitelje. Namen magistrske naloge je pripraviti pregled materialnopravne in procesnopravne ureditve hitrega prekrškovnega postopka in skozi pregled ureditve podati kritiko hitrega prekrškovnega postopka ter kritiko prekrškovne zakonodaje z vidika uporabe v policiji. Kritična analiza normativne ureditve je narejena v luči policijskega dela in izhaja iz predpostavke, da pri prenovi prekrškovne zakonodaje niso bila upoštevana vsa pravna načela.
Ključne besede: prekrški, prekrškovni postopek, policija, policijski postopki, pravna načela, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 3772; Prenosov: 335
Celotno besedilo (1,10 MB) |
27. Brexit : njegove posledice za Evropsko unijoMarko Vehovar, 2018, magistrsko delo Opis: Združeno kraljestvo predstavlja prvo državo članico, ki se je že v letu 2013 na pobudo takratnega premierja Davida Camerona pričela ukvarjati z možnostjo izstopa iz Evropske unije (EU). Ta je v svojem govoru izrazil namero o ponovnem pogajanju o pogojih članstva Združenega kraljestva v EU, rezultate pogajanj pa je nameraval dati na referendum, kjer bi ljudje odločali o tem, ali naj Združeno kraljestvo izstopi iz EU ali ne. 23. junija 2016 so državljani Združenega kraljestva odločali o odhodu iz EU. Na referendumu je 52 % državljanov izglasovalo izstop. Do tega trenutka so bila vprašanja, vezana na morebitni izstop katere od držav članic, zgolj predmet teoretičnih razprav znotraj EU. Omenjeni referendum pa je teorijo spremenil v prakso. Z reformno Lizbonsko pogodbo in uvedenim 50. členom so države članice EU dobile pravico do izstopa iz EU. Do tega trenutka tovrstni izstop ni bil mogoč oziroma so države članice do leta 2009 lahko uporabile 65. člen Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ki se naslanja na odpoved mednarodne pogodbe ali odstop od mednarodne pogodbe, ne določa pa izstopa iz EU. Izstop iz EU pomeni tako za državo kakor tudi za Unijo kot celoto številne posledice. Za državo prenehajo veljati vse politike EU, sama pa si mora izpogajati nadaljnje odnose z EU. Za državo prenehajo veljati vse svoboščine notranjega trga EU, kar pomeni zanjo velike finančne izgube, nenazadnje pa tudi izgube za celotno EU. V magistrskem delu na podlagi proučevanja strokovne literature obravnavamo tematiko Brexita. Predstavljamo nastanek EU in temeljne akte EU. Navajamo pogoje za pristop k EU in sam postopek pristopa. Prav tako obravnavamo tudi možnosti izstopa iz EU in izpostavljamo izstopno klavzulo. Svojo pozornost nadalje posvečamo predstavitvi posledic, ki nastopijo ob izstopu države članice iz EU. Predstavljamo tudi pomen Brexita in analiziramo posledice, ki se lahko pojavijo ob izstopu Združenega kraljestva iz EU tako za izstopajočo državo kot za države članice. Magistrsko delo lahko zaključimo z ugotovitvijo, da celostno sicer ni mogoče predvideti vseh posledic izstopa, saj so te odvisne predvsem od prihodnjega razmerja države, v našem primeru Združenega Kraljestva z EU. Z gotovostjo pa je mogoče reči, da bi bile posledice obsežne, dolgoročne in trajne. Združeno Kraljestvo bi izgubilo veliko tržšče in prav tako bi izgubilo na verodostojnosti, kar bi lahko pripeljalo do negativnega odzivanja tržišča nanjo.
Ključne besede: Evropska unija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Lizbonska pogodba, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 3651; Prenosov: 352
Celotno besedilo (1,32 MB) |
28. Institut izvršitelja kot zasebne osebe javnega prava : diplomsko deloManja Breznik, 2017, diplomsko delo Opis: Institut izvršitelja kot zasebne osebe javnega prava je institut, ki je bil v Republiki Sloveniji uveden leta 2000. Sam Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki je glavna pravna podlaga izvršilnega prava, je bil tekom trajanja instituta noveliran kar dvanajstkrat. Delo izvršitelja je natančno določeno s Pravilnikom o delu izvršiteljev, obračunavanje njegovih dejanj pa s Pravilnikom o tarifi dela izvršiteljev. Poglavitna razlika prejšnjega sistema ter sedanje oblike instituta izvršitelja je pslovno delovanje, saj so sedaj izvšitelji zasebne osebe javnega prava, prej pa so bili javni uslužbenci. Izvršitelj spada med zasebne podjetnike, a dela na podlagi koncesije, dodeljene s stani pravosodnega ministrstva. Je uradna oseba, delo pa mu dodelijo upniki, preko okrajno pristojnih sodišč. Ko prejme sklep o izvršbi in sklep o določitvi upnika v delo, ga začne izvrševati po pravilih in postopkih, in to v roku 30 dni po prejemu. Cilj delovanja instituta je poplačilo upnika, ob istočasni dolžnosti spoštovati dolžnikovo integriteto ter njegovo premoženje. Najpogostejše neposredno dejanje izvršbe in zavarovanja, katerega opravlja izvršitelj je rubež premičnin ter kasneje poplačilo upnika s prodajo teh stvari. Izvršitelj lahko dejanja izvršbe in zavarovanja opravlja sam, ali pa ima zato pomočnike, ki so vpisani v register pomočnikov izvršitelja, katerega vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje. Za svoje pomočnike je v celoti odgovoren izvršitelj. Izvršitelj preko javnih evidenc dostopa do podatkov o dolžniku in njegovem premoženju. Po vsakem opravljenem izvršilnem dejanju, mora o tem sestaviti zapisnik, katerega kasneje z vso dokumentacijo ter stroškovnikom pošlje upniku ter sodišču v vednost. V kolikor je izvedel uspešno dejanje rubež premičnin, te premičnine vpiše v javni register kot zarubljene, kar pomeni zastavno pravico upnika. Kasneje jih na 1. javni dražbi poskuša prodati, če tam ni kupcev, pa ima na voljo še razpis 2. javne dražbe, kjer je izklicna cena nižja do kar tretjine ocenjene vrednosti. Poleg rubeža dolžnikovih premičnin, izvršitelj opravlja tudi dejanja na nedenarne terjatve, kot je izpraznitev nepremičnin ali pa vrnitev delavca na delo. Nadzor nad njegovim delom vrši minister, pristojen za pravosodje, Okrajna sodišča preko predsednikov sodišč ter Zbornica izvršiteljev. Ena izmed najpomembnejših sprememb tekom delovanja instituta je uvedba instituta COVL (Centralni oddelek verodostojnih listin). S COVL-om se je postopek izvršbe pospešil ter poenostavil, s tem pa je povečal možnost poplačila upnikove terjatve. Uvedba instituta se je izkazala za uspešno, saj so se sodni zaostanki zmanjšali v celoti, razbremenili so se tudi sodniki, predvsem pa je izvršitelj postal podjetna oseba, kar posledično povečuje možnost uspešnosti, saj brez izkazane le-te ne bi uspel pridobiti novega upnika.
Ključne besede: izvršilni postopek, izvršba, upniki, dolžniki, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 2890; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,46 MB) |
29. Mehanizmi varstva človekovih pravic v evropskem trikotniku Ustavno sodišče RS - ESČP - Sodišče EU : magistrsko deloNina Šebenik, 2017, magistrsko delo Opis: Ustavnosodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji na podlagi Ustave preko mehanizma za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ter ustavne pritožbe zagotavlja Ustavno sodišče v Ljubljani. Nanj pomembno vplivata in ga dopolnjujeta Svet Evrope z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in možnostjo vložitve individualne pritožbe v primeru kršitev konvencijskih pravic na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ter Evropska unija z Listino o temeljnih pravicah in postopkom predhodnih vprašanj pred Sodiščem Evropske unije v Luksemburgu. Vsako izmed teh treh sodišč predstavlja oglišče, ki skupaj tvorijo evropski trikotnik varstva človekovih pravic. Katalog pravic, ki jim je zaupan v varstvo, razlagajo široko, ustvarjalno in razvojno. Zaradi njihovega pozitivnega aktivizma je pravo, ki ga razlagajo, živo in razvijajoče se, medsebojna razmerja pa občutljiva in zapletena. Razvoj Sveta Evrope in Evropske unije ter obravnava Slovenije pred njunimi sodišči dajeta trden temelj za sklep, da je varstvo prebivalcev Slovenije vse bolj odvisno od razmerij znotraj evropskega trikotnika. Magistrsko delo opozarja na zahtevnost uveljavljenih sprememb Lizbonske pogodbe v Evropski uniji kot tudi dolžnosti, izhajajočih iz članstva v Svetu Evrope, na podlagi katerih bo sodnik rednega sodišča deloval tudi kot ustavni in evropski sodnik, ter se zavzema za sočasno reformiranje področja obstoječih mehanizmov varstva pravic na vseh ravneh sodnega varstva, od rednih prek ustavnih do evropskih sodišč.
Ključne besede: človekove pravice, ustave, ustavne pravice, ustavna sodišča, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 3883; Prenosov: 279
Celotno besedilo (2,60 MB) |
30. Mednarodno razvojno sodelovanje po 55. členu Ustanovne listine OZN : magistrsko deloTisa Val, 2017, magistrsko delo Opis: Mednarodno razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju. Tako država donatorica prevzema odgovornost za odpravo revščine v državi prejemnici, hkrati pa se dosega trajnostni razvoj. K razvoju mednarodnega razvojnega sodelovanja so bistveno pripomogle prav mednarodne organizacije, ki delujejo v okviru 55. člena Ustanovne listine OZN. Slovenija je aktivna članica v mnogih mednarodnih organizacijah, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Drugi akterji, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji, so še nevladne organizacije in organizacije, ki jih je ustanovila država. V primerjalni analizi je Slovenija na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja lahko zgled Hrvaški, Avstrija pa Sloveniji. Avstralija ima na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja podobne trende kot Slovenija, kljub svoji oddaljenosti in velikosti. Slovenija je na dobri poti v razvoju svojega mednarodnega razvojnega sodelovanja. S sprejemom novega zakona in uredbe o njegovem izvajanju bo področje mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji bolj podrobno in sistematično urejeno. Na mednarodni ravni je pravno področje mednarodnega razvojnega sodelovanja dobro urejeno z raznimi konvencijami, EU pravom in nezavezujočim "soft law".
Ključne besede: OZN, Ustanovna listina, trajnostni razvoj, razvojna pomoč, mednarodno sodelovanje, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 2734; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,18 MB) |
