41. Prehod mladih (družin) v samostojno stanovanje : reševanje stanovanjskega problemaKarmen Tertei, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava prehod mladih (družin) v samostojno stanovanje % reševanje stanovanjskega problema. Glavni poudarek je na izvedeni javnomnenjski raziskavi, s katero smo pridobili podatke o poznavanju teme prehoda mladih (družin) v samostojno življenje % reševanje stanovanjskega problema. Zanima nas, ali večina živi samostojno v lastnem stanovanju ali živijo pri svojih ali partnerjevih starših. Ugotovili smo, da večina mladih (družin) ne živi samostojno v lastnem stanovanju, ampak največkrat pri svojih ali partnerjevih starših. Kljub življenju v nelastnem stanovanju ti menijo, da je trenutno prebivališče primerno, kar je zanimiva ugotovitev. Ugotovili smo še, da kot poglavitna razloga za nesamostojno bivanje ne navajajo majhnega števila finančno dostopnih stanovanj in politike zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja), ampak ugodnosti, ki jih pridobijo z bivanjem pri svojih ali partnerjevih starših. V nasprotju z nekaterimi izhodišči v drugih raziskavah z analizo ugotavljamo, da nesamostojnega bivanja mladih (družin) ne moremo prvobitno povezati s politiko zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja) mladih (družin), ampak je tovrstno bivanje povezano tudi z ugodnostmi, ki jih mlajše generacije dobijo s sobivanjem z generacijo staršev (npr. pranje perila, kuhanje, varstvo otrok, plačevanje stroškov). Zanima nas, ali mladi menijo, da bi morala država z regulativnimi ukrepi, kot so zakoni, pravilniki, uredbe ipd., olajšati mladim (družinam) nakup ali najem stanovanjske nepremičnine. Nadalje smo ugotovili, da anketirani v veliki meri vidijo državo kot akterja za reševanje stanovanjskih problemov mladih (družin). Anketirani med ukrepi, s katerimi bi država lahko olajšala mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje, izpostavljajo regulativne ukrepe (ureditev zakonov). Bivanje mladih in starejših v razširjeni družini vključeni v raziskavo povezujejo tudi z ekonomsko situacijo v Sloveniji (ni ustreznih služb za mlade, ki končajo študij, ni zaposlitev za nedoločen čas, kar je pri večini bank pogoj za pridobitev kredita). Ugotovili smo tudi, da anketirani kot najustreznejši ukrep za olajšanje mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje navajajo omogočanje ugodnih varčevanj in kreditov. Pričakujejo večjo pomoč države, ki bi s pravično razdelitvijo socialne pomoči med mlade (družine) in starejše vodila bolj pravično in mladim (družinam) pravičnejšo stanovanjsko politiko. Ugotavljamo tudi, da večina mladih (družin) računa na pomoč staršev in sorodnikov pri reševanju stanovanjskega problema Zanima nas, ali je bivanje mladih (družin) in starejših pokazatelj dobrega medgeneracijskega sožitja in solidarnosti, ali je bolj izraz nuje in pokazatelj ekonomske situacije v Sloveniji. V raziskavi smo ugotovili, da se anketirani v največji meri strinjajo s trditvijo, da bo negotova ekonomska situacija podaljšala medgeneracijsko sobivanje. V najmanjši meri so se anketirani strinjali, da je medgeneracijsko sobivanje v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve zaradi npr. želje po sobivanju in dobrih odnosov med generacijami. Vsekakor pa smo ugotovili, da večina anketiranih meni, da je skupno bivanje mladih (družin) in starejših cenejše za vse. Družinsko okolje se povezuje tudi s skupno zgodovino, bližnjimi medgeneracijskimi odnosi, družinsko tradicijo in nazadnje tudi za prevzem skrbi za starejše sorodnike. Ugotovili smo tudi, da starejši kot so anketirani, v manjši meri navajajo, da so razlog medgeneracijskega sobivanja nižji stroški za starejšo generacijo. V praksi namreč neredko vidimo primere, ko so starejše generacije (tudi upokojeni) primorani plačevati večino stroškov, zaradi različnih razlogov med katerimi niso ključni le pomanjkanje zaposlitev in lastnih dohodkov mlajših generacij. Če povzamemo, smo ugotovili, da večina mladih (družin) ne živi v lastnem stanovanju ampak pri svojih ali partnerjevih starših. Razlog za nesamostojno bivanje je v majhnem številu finančno dostopnih stanovanj in v politiki zaposlovanja. Skupno bivanje je v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve. Po ugotovitvah je skupno bivanje cenejše in ugodnejše za vse, saj mladi(družine) koristijo ugodnosti starejših, kot so (varstvo otrok, pomoč pri gospodinjskih opravilih in podobno) in s tem živijo udobneje. Država ni pristojna za reševanje stanovanjskega problema mladih (družin), vendar bi vseeno lahko s regulativnimi ukrepi, kot so sprememba zakonov, pravilnikov, uredb ipd., olajšala mladim (družinam) nakup ali najem stanovanja. Predvsem bi se morale spremeniti razmere na področju zaposlovanja, saj bi z ustreznim vstopom na trg dela in zaposlitvami za nedoločen čas mladi (družine) pridobili možnost za dolgoročno financiranje nakupa ali najema nepremičnin.
Ključne besede: stanovanjsko vprašanje, nepremičnine, družina, medgeneracijsko sodelovanje, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 2384; Prenosov: 184
 Celotno besedilo (1,92 MB) |
42. OZN in ohranjanje mednarodnega miru ter varnosti s poudarkom na razvoju človekovih pravic : magistrsko deloIrena Klede, 2017, magistrsko delo Opis: Organizacija Združenih narodov združuje narode sveta. Njena osnovna celica delovanja je miroljubna država članica, ki deli iste ideje in vizije kot organizacija sama, torej se zavzema za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti ter mednarodnega sodelovanja na področju ekonomskega in socialnega razvoja ter sodelovanja nasploh. Z ustanovitvijo OZN-a se je dodatno potrdila vera v človekove pravice in hkrati so bile te prvič univerzalno in mednarodno zaščitene prek mehanizmov za njihovo zaščito ter programov spodbujanja in zaščite. Kot osrednji cilj OZN za ohranitev mednarodnega miru in varnosti se je obdržala ideja kolektivne varnosti z namenom obvarovati bodoče rodove pred strahotami vojne. Uspeh sistema je bil zagotovljen s strani petih držav - stalnih članic Varnostnega sveta, ki so imele ključno vlogo pri zagotavljanju prvenstvene naloge VS, zapisane v 24. členu Ustanovne listine, to je ohranitev mednarodnega miru in varnosti.
Ključne besede: OZN, Varnostni svet, človekove pravice, mirovne sile, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 2749; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,32 MB) |
43. Smrtna kazen : primerjalno-pravni vidikDanaja Vidmar, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na primerjavo ureditve smrtne kazni v Združenih državah Amerike in državah na evropski celini. Prikazala sem primerjavo modernih demokratičnih držav, ki pa se bistveno razlikujejo v kaznovalnih politikah, predvsem glede smrtne kazni. Evropske države nastopajo odločno abolicionistično, medtem ko je v Združenih državah Amerike smrtna kazen še vedno del zakonodaje večine zveznih držav. Predstavila sem tudi primer Kitajske, ki zavzema sam vrh, kar se tiče izvršitev smrtnih kazni. Zanimale so me geneze smrtne kazni za obe celini, kateri so tisti dejavniki, zaradi katerih je v Evropi smrtna kazen že skoraj povsod odpravljena, ter zgodovinski okvir smrtne kazni v ZDA. V delu sem opisala metode usmrtitve, ki se še danes uporabljajo v Združenih državah Amerike, in proučila problem, ki ga sama usmrtitev predstavlja tako z vidika človekovih pravic kot tudi z vidika izvršitve odvzema življenja. Mnenja o smrtni kazni so v današnjem času še vedno precej deljena. Vse manj je utemeljenih argumentov zagovornikov smrtne kazni, abolicionizem pa postaja že skoraj vsesplošen trend. Kljub temu je na področju smrtne kazni še ogromno za postoriti in dokler bo država institucionalno ubijala, bo vedno obstajala možnost, da lahko usmrtitev doleti tudi nedolžnega. Sodnih zmot namreč nikoli ne bo mogoče zagotovo preprečiti. Vprašanje smotrnosti smrtne kazni se še vedno pojavlja, kajti nemogoče je dokazati, da smrtna kazen zmanjšuje stopnjo kriminala oziroma vsaj ne bolj učinkovito kot druge oblike sankcij. S tem pa smrtna kazen izgubi tudi svoj glavni namen. Zgodovinsko gledano, so z razvojem družbe najhujše kazni postopoma nadomeščale milejše kazni, maščevanje je zamenjala bolj racionalna vladavina prava, kazni pa so začele dobivati tudi druge namene, kot na primer rehabilitacije storilca. Kaj torej najbolj arhaična oblika kaznovanja še dela v pravosodnih sistemih enih izmed najmodernejših držav?
Ključne besede: smrtna kazen, usmrtvitve, abolicija, pravna zmota, Združene države Amerike, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 4471; Prenosov: 512
Celotno besedilo (1,81 MB) |
44. Landtová kot sodba ultra vires. Kaj to pomeni za načelo primarnosti? : magistrsko deloMonika Dočkalová, 2017, magistrsko delo Opis: Tako kot se razvija in spreminja Evropska Unija, se tudi razvija in spreminja njen pravni red. Razmerje med pravnim redom Evropske unije in pravnimi redi držav članic ureja načelo primarnosti. To načelo ureja situacije, ko sta ta dva pravna reda v konfliktu in razrešuje vprašanje, katero pravo naj se uporabi pri njihovem vzajemnem nasprotovanju. Preko judikature Sodišča Evropske unije se je oblikovalo stališče, da ima pravo EU prednost pred nacionalnim pravom. Ob tem se moramo zavedati, da EU deluje v obsegu prenesenih pristojnosti in v primeru, da je pravni akt zunaj tega okvirja, mu ne moremo dati prednosti. V primeru konflikta ali celo kršitve načela primarnosti ni nobene nadrejene instance ali razsodnika, ki bi lahko natančno določil katero pravo naj uporabimo, upoštevajoč dejstvo, da sta ta dva pravna reda v heterarhičnem razmerju. Zadeva C-399/09 M. Landtová proti ČSSZ oz. posledice le-te je tipičen primer nasprotovanja teh dveh pravnih redov in označba sodbe kot "ultra vire" s strani Ustavnega sodišča ČR to zelo jasno dokazuje. V tej nalogi poleg podrobne analize celotnega problema preučujem in predstavljam agumente za in nasprotne argumente v zvezi z ravnanjem Ustavnega sodišča. Argumenti bodo preučeni na podlagi odločitev tako Ustavnega sodišča ČR kot tudi na podlagi odločitev Vrhovnega upravnega sodišča in navsezadnje na podlagi številnih mnenj in komentarjev s strani čeških in tujih pravnih strokovnjakov. Ob tem velja poudariti, da celoten problem ne zajema samo omenjenega primera ge. Landtové, ampak celo vrsto primerov, ki so se začeli pojavljati po razpadu takratne Češko-slovaške federativne republike ter pri uporabi Pogodbe med Češko in Slovaško republiko o socialni varnosti.
Ključne besede: pravni postopek, socialna varnost, Evropska unija, Češka, Slovaška, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 4400; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,13 MB) |
45. Institut poenostavljene prisilne poravnave : diplomsko deloPetra Šantak, 2016, diplomsko delo Opis: Postopek poenostavljene prisilne poravnave je v slovenskem pravnem sistemu dokaj nov institut, ki ga je leta 2013 uzakonila novela ZFPPIPP-E. V slovenskem pravnem sistemu poznamo dva glavna postopka zaradi insolventnosti, in sicer postopek prisilne poravnave ter stečajni postopek. Poglavitni namen postopka prisilne poravnave je izvedba ukrepov finančnega prestrukturiranja, s katerimi se zagotovi nadaljnje poslovanje dolžnikovega podjema in zagotovijo ugodnejši pogoji poplačila upnikov, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Medtem ko začetek stečajnega postopka ravno nasprotno pomeni konec dolžnikovega poslovanja z odprodajo njegovega premoženja. Pogoj za uvedbo insolvenčnih postopkov je nastop insolventnosti, ki nastopi ob prezadolženosti dolžnika. Postopek poenostavljene prisilne poravnave tako kot postopek redne prisilne poravnave spada med reorganizacijske postopke in pomeni poskus sanacije dolžnika do te mere, da dolžnik po uspešno končanem postopku nadaljuje s svojim poslovanjem prost dolgov.
Ključne besede: prisilna poravnava, stečaj, stečajno pravo, prestrukturiranje, insolventnost, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 2847; Prenosov: 143
Celotno besedilo (622,83 KB) |
46. Strategija enotnega digitalnega trga in njen dosedanji razvoj : diplomsko deloJaša Blažič, 2017, diplomsko delo Opis: To diplomsko delo je obsežna in celovita analiza literature ter ukrepov, ki so bili zadani, postavljeni in so v fazi spreminjanja in prilagajanja za dosego cilja strategije, ki se v sklopu prava Evropske unije imenuje Strategija enotnega digitalnega trga. Namen dela je, da se bralca spozna z delom Komisije na področju enotnega digitalnega trga prek opredelitve posameznih točk strategije. Prek opisne, razlagalne in normativne metode bo delo združevalo vse ukrepe strategije, ter analiziralo njihov razvoj. V prvem poglavju je tako razložen zakonodajni postopek, ki je uveljavljen v Evropski uniji za sprejem novih legislativnih ukrepov, in njegovi ključni akterji. Največ teže je postavljeno na delo Evropske komisije in njeno sposobnost, da spodbudi določene kritične ukrepe in na splošno določi strategijo razvoja Evropske unije. Od drugega poglavja naprej se delo odmika od splošnih in abstraktnih načel delovanja Evropske komisije in prehaja k bolj konkretnim zadevam, ki so bile nujne za sprejetje ukrepov znotraj strategije. Strategija je sestavljena iz treh stebrov, znotraj katerih so nanizani ukrepi, zato je vsako naslednje poglavje namenjeno enemu stebru strategije. V drugem poglavju so tako nanizani ukrepi, ki so predvsem ciljani na potrošnike in podjetja ter le-tem omogočajo boljši dostop do digitalnega blaga in storitev znotraj Evropske unije. Tretje poglavje se osredotoča na ukrepe, katerih cilj je oblikovanje ustreznega okolja in enakih konkurenčnih pogojev, da se doseže čim večji napredek v digitalnih omrežjih in inovativnih storitvah. To so nova oziroma spremenjena pravila telekomunikacijskega trga in storitev ter določeni ukrepi za povečanje varnosti in zasebnosti potrošnikov ter podjetij. Četrto poglavje pa zadeva zadnji steber strategije, in sicer so znotraj tega ukrepi za čim večje izkoriščanje potenciala za rast, ki ga ima evropsko digitalno gospodarstvo. Ukrepi na tem področju so predvsem usmerjeni proti internetnim in telekomunikacijskim tehnologijam.
Ključne besede: enotni digitalni trg, zakonodaja, strategija, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 2858; Prenosov: 220
Celotno besedilo (916,06 KB) |
47. Diskrepanca poslovne etike na primeru pranja denarja v davčnih oazah : diplomsko deloRobert Kovačič Batista, 2016, diplomsko delo Opis: V današnjemu tehnološko naprednemu in hitro razvijajočemu se svetu je postalo pranje denarja vse težje izsledljivo in vse bolj navidez zakonito. Gospodarski kriminal se kot genetski zapisi organizmov po Darvinovi evolucijski teoriji brezbrižno prilagaja ekonomskim sistemom držav ter vijuga med pravnimi pravili z namenom kovanja svojega dobička. Pomembna oporna točka gospodarskemu kriminalu so davčne oaze ali t.i. offshore finančni centri. Jurisdikcije, ki so našle svojo pot preživetja s ponujanjem nizke ali celo nične davčne stopnje ter diskretne anonimnosti za tuje vlagatelje, so trn v peti razvitim državnim gospodarstvom, saj jim s svojim poslovanjem kradejo velike vsote sredstev. V takšne davčne oaze nerezidenti brezskrbno preusmerjajo svoj kapital in premoženje ter tam tajno perejo svoj denar. Pranje denarja je bilo kot kaznivo dejanje prvič omenjeno v času prohibicije preteklega stoletja, inkriminirano pa šele kasneje, v osemdesetih letih v ZDA. Z njim označujemo kaznivo dejanje protipravne pridobitve določene premoženjske koristi, skrivanje sledi izvora denarja ter nazadnje njegove vrnitve na zakoniti trg v obliki zakonitih sredstev. Pričujoča diplomska naloga obravnava vprašanja, kakšne posledice ima pranje denarja s pomočjo davčnih oaz na svetovni gospodarski ravni, katere jurisdikcije so smatrane kot davčne oaze, kakšne oblike gospodarskih družb lahko služijo nerezidentom pri izogibanju plačevanja davkov v matični državi ter katere mednarodne organizacije v sodelovanju z državami se bojujejo proti tovrstnim nezakonitim aktivnostim.
Ključne besede: gospodarski kriminal, pranje denarja, davki, davčne utaje, dvojno obdavčevanje, davčni nadzor, dohodnina, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 3081; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,15 MB) |
48. Varstvo okolja v ustavnih ureditvah : diplomsko deloNika Vogrinčič, 2017, diplomsko delo Opis: Razlogov, zakaj je varstvo okolja pomembno, je veliko. Ne vpliva le na stanje naše okolice, ampak tudi na zdravje in dobro počutje. Glede na to, da v državi med pravnimi viri najvišje hierarhično mesto zaseda ustava, je prav, da vsebuje vsaj temeljno varstvo okolja in s tem pokaže, da država upošteva in varuje stanje svojega okolja ter s tem vsaj malo omeji samovoljno razpolaganje z njim in prekomerno onesnaževanje. Ravno onesnaževanje in prekomerna raba virov danes v svetu povzročata največ težav. Število prebivalcev narašča, s čimer se povečuje količina odpadkov, življenjski prostor in prostor za odlaganje odpadkov pa se krčita. Prvo ustavno urejanje varstva okolja se je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ravno v času, ko so se ljudje začeli zavedati pomena okolja in tega, da če zanj ne bodo bolje poskrbeli, v prihodnosti ne bo več primerno za zdravo življenje. Slovenija ima glede varstva okolja precej dolgo tradicijo, danes ga v ustavi ureja 72. člen. Ker je večina držav danes podvržena še nekemu dodatnemu mednarodnemu urejanju, to zagotavlja še dodatno varstvo, najbolj pa je to vidno pri državah članicah Evropske unije. Večina obravnavanih ustav je bila sprejeta v devetdesetih letih, nekatere države imajo varstvo urejeno podrobno in v več členih, nekatere v manj, spet druge ustave okolja sploh ne omenjajo, ker so mnenja, da zakonodaja na tem področju zadostuje. Najpogostejše določbe v ustavah v zvezi z okoljem so odgovornost za skrb, pravica do življenja v zdravem okolju, poudarjanje ravnovesja med okoljem, gospodarstvom in razvojem, prepoved onesnaževanja, povezava med okoljem in zdravjem, pravica do informacij o okolju in dolžnost odprave že povzročene škode. Ugotovila sem, da se ustavne ureditve na tem področju med seboj ne razlikujejo pomembno, res pa je, da se z manjšimi ekološkimi posledicami srečujejo države, ki ureditev vseeno imajo. Prav tako ob primerjavi držav, ki imajo varstvo okolja v ustavah, in tistih, ki jih nimajo, ni opaznih razlik. Prve imajo sicer še neko dodatno jamstvo, toda tudi države, ki okolje urejajo v zakonih, za njimi ne zaostajajo, njihovo okolje ni v nič slabšem stanju. Na koncu pa je dejansko stanje vedno odvisno od države in prebivalcev, saj če ti ne bodo upoštevali napisanih določb, ni pomembno, ali so te vsebovane v ustavi ali v zakonu. Obstajati mora torej prava volja.
Ključne besede: okolje, varstvo okolja, onesnaževanje, primerjalno ustavno pravo, ustave, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 3194; Prenosov: 227
Celotno besedilo (807,00 KB) |
49. Pravica do azila v mednarodni in slovenski ureditvi : diplomsko deloEva Vučko, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava pravno ureditev pravice do azila v mednarodni ureditvi, kjer je pozornost usmerjena na ureditev področja mednarodne zaščite v Evropski Uniji ter na ureditev v pravnem redu Republike Slovenije. Evropska unija se že skoraj dve desetletji trudi vzpostaviti skupni evropski azilni sistem, ki bi v državah članicah vzpostavil učinkovit sistem, ki bi bil naklonjen prosilcem za azil in prijazen za uporabo državam članicam. Prvi program, ki je bil namenjen vzpostavitvi evropskega azilnega sistema in predstavlja prvo fazo tega procesa, je bil Haaški program, ki je bil predviden za obdobje 2004-2009. Leta 2010 ga je nasledil Stockholmski program, ki je bil predviden za naslednjih pet let. V času trajanja teh dveh programov je EU sprejela pomembne pravne akte, ki urejajo področje azila. Te akte sestavljajo: Direktiva o azilnih postopkih, Direktiva o pogojih za sprejem, Direktiva o zahtevanih pogojih, Uredba EURODAC in Dublinska uredba. Pravna podlaga je bila korektno začrtana, vendar v praksi vidimo, da države članice mnogokrat ne spoštujejo določb direktiv in uredb, ki jih določa Evropska unija in sprejemajo enostranske odločitve. Republika Slovenija je del skupnega evropskega azilnega sistema in ima zato svojo nacionalno zakonodajo usklajeno z mednarodnopravnimi akti. V Republiki Sloveniji je število podeljenih statusov mednarodne zaščite nizko, v zadnjih dvajsetih letih jih je bilo podeljenih le 393 in kljub temu se azilna politika vedno bolj zaostruje. S sprejetjem Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) pa želijo pospešiti postopke za priznanje mednarodne zaščite s krajšimi roki za uveljavljanje pravic in hkrati omejiti število prosilcev.
Ključne besede: mednarodna zaščita, azil, begunci, prosilci za azil, skupna evropska azilna politika, postopek pridobitve mednarodne zaščite, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 2935; Prenosov: 226
Celotno besedilo (825,96 KB) |
50. Pomen novele ZKP-N za varstvo zaupnosti razmerja med odvetnikom in stranko : diplomsko deloInes Bregar, 2017, diplomsko delo Opis: Jedro diplomskega dela tvori predstavitev ureditve preiskovalnih dejanj pri odvetnikih in tisti del predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, ki se nanaša nanje. Spremembe in dopolnitve Zakona o kazenskem postopku je zakonodajalcu naložilo Ustavno sodišče, ki je ugotovilo njegovo neustavnost. Zakonska ureditev, ki je veljala do odločbe Ustavnega sodišča, je omogočala široko in obsežno dostopanje preiskovalcev do podatkov in je tako protiustavno posegala v odvetniško zasebnost. Zaradi osvetlitve in razumevanja obravnavane tematike je na začetku diplomskega dela na kratko predstavljeno odvetništvo s poudarkom na načelu zaupnosti razmerja med odvetnikom in stranko. Predstavljena je tudi ureditev preiskovalnih dejanj pri odvetnikih pred sprejemom odločbe Ustavnega sodišča, v nadaljevanju dela pa je podrobno predstavljena tudi odločba. Ker se je do vprašanj, ki se nanašajo na preiskovalna dejanja pri odvetnikih, večkrat opredelilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, je eno poglavje dela posvečeno predstavitvi sodne prakse na tem področju ter meril in pogojev za dopustnost preiskovalnih dejanj pri odvetnikih, ki jih je opredelilo to sodišče. Diplomsko delo obsega tudi kratek pregled ureditve preiskovalnih dejanj pri odvetnikih v nekaterih drugih državah. Sklepni del diplomskega dela je namenjen podrobni predstavitvi in obrazložitvi predlagane zakonske rešitve ter ugotovitvam, ali ta predstavlja zadosten korak naprej na tem področju. Prispevek predstavlja celoten pregled ureditve preiskovalnih dejanj pri odvetnikih, tako z vidika odločbe Ustavnega sodišča in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice kot z vidika predlagane zakonske rešitve.
Ključne besede: ustavna sodišča, Evropsko sodišče za človekove pravice, odvetništvo, odvetniki, Zakon o kazenskem postopku, varovanje tajnosti, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 2823; Prenosov: 159
Celotno besedilo (644,89 KB) |
