81. Odškodninska odgovornost : odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnostiŠpela Globokar, 2016, diplomsko delo Opis: Odškodninska odgovornost je vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je en subjekt razmerja (odgovorna oseba) dolžan povrniti povzročeno škodo drugemu subjektu (oškodovancu), ta pa je upravičen zahtevati takšno povrnitev. Da bi odškodninska odgovornost sploh nastala, morajo nastopiti določena pravna dejstva, na katera pravo veže obveznost povrniti nastalo škodo. Takšno obveznost imenujemo odškodninska obveznost. Odškodninsko odgovornost delimo na poslovno (pogodbeno) in neposlovno (nepogodbeno). Pogodbena odškodninska odgovornost je odgovornost za škodo, ki nastane, kadar stranka prekrši določeno pogodbeno obveznost, neposlovna odškodninska odgovornost pa se pojavi med strankama, ki v času nastanka škode nista v pravno-poslovnem razmerju. V nadaljevanju členimo neposlovno odškodninsko odgovornost na krivdno (subjektivno), torej odgovornost, ki nastane na podlagi krivde kot predpostavke za odgovornost, in objektivno odškodninsko odgovornost, kjer nastane odgovornost ne glede na krivdo. V diplomskem delu v uvodnem delu predstavljam osnovne značilnosti odškodninske odgovornosti, njeno delitev, v nadaljevanju pa podrobneje razdelam neposlovno odškodninsko odgovornost in kot primer za analizo s pomočjo sodne prakse uporabim odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti ter se ukvarjam z vprašanjem, ali sta pravna standarda nevarna stvar in nevarna dejavnost bolj predmet urejanja zakonodaje ali prakse sodišč.
Ključne besede: odškodninska odgovornost, neposlovna odškodninska odgovornost, oprostitev odgovornosti, nevarne stvari, nevarne dejavnosti, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 6704; Prenosov: 632
 Celotno besedilo (711,21 KB) |
82. Poslanstvo starih staršev pri vzgoji vnukov ter njihove pravice do vnukov : diplomsko deloAndreja Gregorič, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja pomen starih staršev v današnjih časih v mladih družinah in pravice, ki naj bi jih ti imeli do vnukov. Najprej je pojasnjeno, kaj pomeni družina, in sicer gre pri družini za osnovno enoto človeške družbe, za katero ne moremo zagotovo reči, kdaj se je začela, lahko pa sklepamo, da so se prve družine pojavile pri nomadskih skupinah. Nadalje spoznamo, da se vsaka družina loči po slogih, ki so edinstveni vsaki posamezni družini. Družine imajo tudi svoje naloge, ki jih delimo na čustvene, biološko-reprodukcijske, psihološko-ekonomske, sociološke-kulturne. Prikazane so tudi razlike med družino nekoč in danes. Ker je diplomsko delo bolj posvečeno starim staršem, sem se osredotočila nanje. Predstavljeni so kot družinski člani, saj so očetje in matere očeta ali matere vnuka. Čustvena navezanost med vnukom in starimi starši je velika in je odvisna od tega, kolikokrat se vidijo in slišijo. Vloge starih staršev so bile nekoč takšne, kot so zdaj, saj so tudi nekoč vzgajali in varovali vnuke. Sicer pa jim naša zakonodaja ni preveč naklonjena, saj jim ne dodeljuje nobene pravice do vnukov. A v kratkem se bo to spremenilo na bolje, saj je že predstavljen predlog zakona, ki daje starim staršem enako vrednost kot celotni družbi današnjega časa. Od nekdaj velja pravilo in bo obveljalo tudi v prihodnosti, da imajo stari starši posebno vlogo v življenjih vnukov, zato jih za to vrednoto ne velja prikrajšati.
Ključne besede: stari starši, starši, otroci, vnuki, vzgoja, varstvo, družina, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 3208; Prenosov: 227
Celotno besedilo (817,40 KB) |
83. Neveljavnost zakonske zveze : diplomsko deloMartina Hrovat Jericjo, 2016, diplomsko delo Opis: Zakonska zveza je poleg zunajzakonske in istospolne partnerske zveze oblika življenjske skupnosti, ki je pravno urejena v Republiki Sloveniji. Sklenitev zakonske zveze je osebni akt in obenem pomemben pravni posel družinskega prava, zaradi česar je zelo pomembno, da je sklenjena pod točno določenimi pogoji. V diplomski nalogi bom na začetku opredelila pojem zakonske zveze, njeno sklenitev, pogoje in posledice njene sklenitve. Nato se bom osredotočila na pogoje in dejstva, ki lahko pomenijo in privedejo do neveljavnosti zakonske zveze. Neveljavnost zakonske zveze je osrednja tema diplomske naloge. Poudarek bo na razlogih neveljavnosti, njenih posledicah in pogojih. Čeprav je razveljavitev zakonskih zvez bistveno manj kot razvez, še vedno predstavljajo velik problem. Bistvo zakonske zveze je namreč, da naj bi temeljila na svobodni odločitvi, medsebojni čustveni navezanosti, obojestranskem spoštovanju, zaupanju, razumevanju in medsebojni pomoči. Seveda se lahko zgodi, da je določena zakonska zveza neveljavna, pomembno pa je dejstvo, ali je neveljavna zaradi zlovernosti enega zakonca ali obeh ali samo zaradi nesrečnega spleta okoliščin, ki se jih v trenutku sklenitve zakonske zveze ni zavedal nobeden od zakoncev.
Ključne besede: zakonska zveza, zakonski zadržki, absolutna neveljavnost, relativna neveljavnost, konvalidacija, legitimacija, razveljavitev, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 2728; Prenosov: 194
Celotno besedilo (758,77 KB) |
84. Pristojnost odločanja v upravnem sporu : diplomsko deloTadej Fortuna, 2016, diplomsko delo Opis: Upravni spor je urejen v 157. členu Ustave Republike Slovenije in predstavlja obliko sodnega nadzora nad zakonitostjo dokončnih posamičnih upravnih aktov, izdanih v upravnih postopkih s strani oblastnih organov v zadevah javnopravne narave. Poleg nadzora zakonitosti dokončnih upravnih aktov predstavlja upravni spor tudi sodni nadzor nad dejanji in posamičnimi akti, ki posegajo v ustavno zagotovljene pravice posameznika, s pogojem, da ni zagotovljeno drugo sodno varstvo - to posebno vrsto upravnega spora imenujemo tudi kvazi upravni spor. Da bi torej zagotovili zakonitost delovanja v upravnem postopku, Ustava Republike Slovenije predvideva zunanji nadzor, ki ga opravlja sodna veja oblasti oziroma neodvisni sodniki, ki so pri svojem delu vezani le na zakone in ustavo, v upravnem sporu odločata Upravno sodišče Republike Slovenije ali Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Praviloma na prvi stopnji odloča Upravno sodišče Republike Slovenije, izjemoma, kadar zakon tako določa, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki praviloma odloča v postopku s pravnimi sredstvi v upravnem sporu.
Ključne besede: upravni spor, načelo zakonitosti, Upravno sodišče, Vrhovno sodišče, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 4371; Prenosov: 180
Celotno besedilo (493,94 KB) |
85. Priključitev Krima k Rusiji : diplomsko deloIvan Franković, 2016, diplomsko delo Opis: Priključitev Krima k Rusiji, je odjeknila kot prava bomba v mednarodno pravnem prostoru, saj so bili odzivi mednarodne skupnosti burni, ker so bila očitno kršena pravila mednarodnega prava. Lahko bi rekli, da je šlo skoraj za precedenčni dogodek, kako se je določeno področje oziroma narod na podlagi pravice naroda do samoodločbe jasno opredelil za odcepitev od Ukrajine in priključitev k Federativni republiki Rusiji. Vsaka odcepitev je relativno drugačna od vseh prejšnjih, tako da je vsak posamezen primer potrebno analizirati in kar je najvažneje treba je presoditi, kaj si prebivalstvo tega področja želi in mu dopustiti da odloča o svoji usodi. Zaradi odcepitve od Ukrajine in priključitve k Rusiji so bile uvedene ekonomske sankcije Rusiji, ki vsekakor vplivajo na ljudi v Rusiji in v Evropi, tako da je bila v vsakem primeru, zelo zapletena in zanimiva situacija, ki se je do sedaj mirno in uspešno zaključila.
Ključne besede: referendum, pravica do odcepitve, pravica do samoodločbe, Ukrajinska kriza, Ukrajina, Rusija, Krim, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 4077; Prenosov: 215
Celotno besedilo (1,70 MB) |
86. |
87. Pravni položaj istospolno usmerjenih oseb v Sloveniji : diplomsko deloMiha Istenič, 2016, diplomsko delo Opis: Področje odprave sistemske in strukturne diskriminacije LGBT-oseb, istospolnih parov in družin se v Sloveniji ureja že 26 let. Veljavna zakonodaja pravno ureja tri oblike življenjske skupnosti, in sicer zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost in registrirano istospolno partnersko skupnost. Pravice istospolno usmerjenih oseb se navezujejo predvsem na osebni status, ki ima vpliv oziroma posledice tudi na druga pravna področja. Slovenska zakonodaja izključuje iz pravnega varstva dlje časa trajajočo življenjsko skupnost istospolno usmerjenih oseb, ki ni registrirana po ZRIPS. Veljavna zakonodaja daje istospolno usmerjenim osebam numersu clausus pravic, ki so taksativno naštete. Novela ZZZDR-D je istospolno pare v vsem izenačila z raznospolnimi pari. Zaradi odločitve Ustavnega sodišča, da se o noveli lahko odloča na referendumu, je bila le-ta na njem zavrnjena. Letos spomladi je bil sprejet ZPZ, ki bolj celovito ureja položaj istospolno usmerjenih oseb v Sloveniji. ZPZ se približuje izenačitvi istospolno usmerjenih oseb s pravicami, kot jih imajo heterospolno usmerjene osebe. Ker pa je treba določene pravice, ki bistveno posegajo v življenje LGBT-oseb, nujno izenačiti, je ZPZ tisti še sprejemljivi minimum.
Ključne besede: človekove pravice, istospolno usmerjene osebe, sistemska diskriminacija, enakopravnost, partnerska zveza, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2017; Ogledov: 4064; Prenosov: 220
Celotno besedilo (485,49 KB) |
88. Državljanstvo EU : najnovejša sodna praksaBarbara Prešeren, 2015, diplomsko delo Opis: Začetki državljanstva segajo že v antično Grčijo, ko so smeli odrasli moški delovati v političnih zadevah. Iz državljanstva izhajajoče pravice so se skozi zgodovino vedno bolj urejale, dopolnjevale in širile. Maastrichtska pogodba je prva institucionalizirala državljanstvo Evropske unije (v nadaljevanju EU). Namen državljanstva EU je oblikovanje enotnega trga, ki omogoča prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala. Državljanstvo EU je razširjeno nacionalno državljanstvo in predstavlja zbir nekih pravic in dolžnosti, ki so določene v pravnem redu EU, spoštovati jih morajo tako države članice kot njeni državljani. Sodišče EU kot sodni organ skrbi, da je pravo razumljeno, spoštovano ter v vseh državah članicah enotno uporabljeno. Določene pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz instituta državljanstva EU, so še dokaj neznane oziroma napačno interpretirane, zato so tudi nemalokrat kršene. V primerih kršenja prava EU iz naslova državljanstva EU se zadeve rešujejo na nacionalnih sodiščih, kajti nihče ne sme posegati v suverenost držav članic. V primeru, da je nacionalno sodišče v dilemi glede razlage prava EU, se s predhodnim vprašanjem po pomoč obrne na Sodišče EU. Prebivalci se zaradi nezadostnega poznavanja državljanstva EU ne čutijo dovolj pripadne EU. Mladi so tisti, ki se čutijo bolj pripadne, ker so bolj vedoželjni, odprti, dovzetni za novosti. Če pa bomo želeli graditi prihodnost Evrope, se bomo morali vsi čutiti pripadne, saj bomo le s skupnimi močmi lahko premagovali ovire.
Ključne besede: državljanstvo, delavec, predpisi, sodna praksa, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 31.08.2017; Ogledov: 5405; Prenosov: 296
Celotno besedilo (820,15 KB) |
89. Vpliv finančnih spodbud delodajalcem na število potreb po delavcih : magistrsko deloJolanda Kamnikar, 2015, magistrsko delo Opis: Brezposelnost, s katero se soočamo v Sloveniji, je danes ena najbolj perečih težav ne le evropskih držav, temveč tudi v svetu. Za omilitev oziroma reševanje te problematike je zadolžena država. Eden od načinov reševanja teh težav je uvedba ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Problem našega raziskovanja je brezposelnost, predmet našega raziskovanja pa je vpliv ukrepov aktivne politike zaposlovanja, konkretno finančnih spodbud delodajalcem na število potreb po delavcih z namenom ugotoviti, ali izvajanje teh ukrepov dejansko pripomore k zmanjševanju brezposelnosti. V prvem delu smo predstavili trg dela, opredelili pojem in vrste brezposelnosti, predstavili Zavod RS za zaposlovanje, njegovo vlogo, organiziranost in temeljne dejavnosti. V nadaljevanju smo se osredinili na načine objave prostih delovnih mest v javnem in zasebnem sektorju ter predstavili ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Bolj podrobno smo predstavili ukrepe, ki pomenijo finančne spodbude za delodajalce pri zaposlovanju novih delavcev. V samem raziskovalnem delu nas je zanimalo, ali se število potreb po delavcih v času objave javnih povabil, ki pomenijo finančne spodbode delodajalcem, dejansko poveča in kako velik je ta delež. Primerjali smo povečanje števila potreb po delavcih v Zasavju s povečanjem potreb po delavcih v celotni Sloveniji in ugotavljali, ali se s trajanjem gospodarske krize povečuje interes delodajalcev po zaposlitvi novih delavcev s finančnimi spodbudami.
Ključne besede: brezposelnost, trg dela, politika zaposlovanja, potrebe po delavcih, finančne spodbude, zaposlovanje, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 31.08.2017; Ogledov: 3515; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,56 MB) |
90. Podobnosti in razlike pravnega položaja "uradnikov" in "strokovno-tehničnih javnih uslužbencev" v slovenskem uslužbenskem pravu : magistrsko deloDarja Lutar, 2015, magistrsko delo Opis: Podobnosti in razlike pravnega položaja %uradnikov% in %strokovno-tehničnih javnih uslužbence% v slovenskem uslužbenskem pravu najdemo opredeljene v različnih pravnih aktih. Zato bomo v magistrskem delu s pomočjo pravnih aktov, kolektivnih pogodb, vladnih uredb, splošnih aktov drugih državnih organov in pravilnikov ministrstev predstavili, kje nastajajo razlike in podobnosti med %uradniki% in %strokovno-tehničnimi javnimi uslužbenci%. Katere prednosti in ugodnosti imajo določeni uslužbenci, medtem ko so drugi uslužbenci zanje prikrajšani. Ker je znano, da lahko samo od zadovoljnih in dovolj motiviranih javnih uslužbencev pričakujemo odlične rezultate, bomo ugotavljali, na katerih področjih pravnega položaja %uradnikov% in %strokovno-tehničnih javnih uslužbencev% v slovenskem uslužbenskem pravu bi bilo smiselno, da bi vlada spremenila oziroma predlagala spremembe veljavnih pravnih aktov. To pa predvsem s ciljem, da bi te razlike omilili ali celo odpravili, in s tem omogočili večje zadovoljstvo med javnimi uslužbenci, brez večjih finančnih posledic. S tem bi dosegli, da bi lahko že strokovno usposobljeni %strokovno-tehnični javni uslužbenci% kandidirali za zaposlovanje na %uradniških% delovnih mestih. Prav tako se bomo zavzemali za ustreznejše in pravičnejše ocenjevanje javnih uslužbencev in tudi za uvedbo drugačnega, pravičnejšega načina napredovanja obeh kategorij javnih uslužbencev.
Ključne besede: javni sektor, javna uprava, javni uslužbenci, kadrovski načrti, sistemizacija delovnih mest, letni razgovori, ocenjevanje, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 31.08.2017; Ogledov: 4640; Prenosov: 260
Celotno besedilo (1,93 MB) |
