Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Srčno-žilna obolenja predstavljajo pereč problem sodobne družbe. Ne le, da terjajo mnogo življenj, predstavljajo tudi ogromen finančni zalogaj. Dejavniki tveganja za nastanek tovrstnih obolenj so različni – poznamo spremenljive in nespremenljive dejavnike. Kljub temu da obstajajo spremenljivi dejavniki, torej dejavniki, ki jih posameznik lahko sam nadzoruje in tudi obvladuje, statistični podatki še vseeno ostajajo zaskrbljujoči. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Vzorec, ki je bil naključen, je vključeval 100 prebivalcev občine Rogašovci. Ugotovljeni rezultati so bili predstavljeni opisno in prikazani v diagramih s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS Statistics. Rezultati: Pridobljeni rezultati anketnega vprašalnika nakazujejo, da so vsi anketirani že slišali za srčno-žilna obolenja. Največ anketiranih je pridobilo največ informacij glede srčno-žilnih obolenj preko socialnih omrežij, televizije in radia. Bolezen, za katero se je največkrat slišalo, je bila arterijska hipertenzija. 95,0 % anketiranih je bilo mnenja, da pozna dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek srčno-žilnih bolezni. Največ anketiranih je ocenilo, da je kajenje eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. 56,0 % anketiranih je menilo, da je njihova ozaveščenost o srčno-žilnih bolezni zadovoljiva. 49,0 % anketiranih pa je menilo, da je njihova ozaveščenost o dejavnikih tveganja za nastanek omenjenih bolezni zadovoljiva. Populacija srednjih let (31–45 let) pozna več dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni kot ostale populacije. Razprava: Na podlagi pridobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da imajo prebivalci občine Rogašovci po lastnem mnenju zadovoljivo znanje o srčno-žilnih boleznih in prav tako zadovoljivo znanje o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni.
Ključne besede: srčno-žilna obolenja, dejavniki tveganja, ozaveščenost, preprečevanje, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 236; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Izhodišča: Akutni bronhiolitis predstavlja enega najpogostejših vzrokov za hospitalizacijo otrok, mlajših od dveh let, pri čemer njegova pojavnost pogosto ni odvisna zgolj od bioloških dejavnikov, temveč pogosto tudi od socioekonomskih. Socioekonomska tveganja so problem, ki se nanaša na širok spekter izzivov in nevarnosti, ki izhajajo iz kompleksne medsebojne povezanosti med socioekonomskimi dejavniki ter zdravstvenim stanjem otrok. Namen magistrskega dela je bil s pomočjo pregleda in analize aktualne znanstvene literature ugotoviti, ali obstaja korelacija med socioekonomskimi tveganji in otroki, ki zbolijo z bronhiolitisom. Metode: Izveden je bil sistematični pregled domače in tuje znanstvene literature, objavljene v obdobju od leta 2015 do 2025 v podatkovnih bazah CHINAL, PubMed, Science Direct, Google Učenjak, COBISS ter knjižnici in otroškem oddelku KIBVS. V analizo je bilo vključenih 29 izvirnih znanstvenih člankov z odprtim dostopom. Uporabljena je bila kvalitativna vsebinska analiza z oblikovanjem vsebinskih kod in kategorij ter zasnovo teoretičnega okvira. Rezultati: Analiza literature je pokazala, da so ključni socioekonomski dejavniki tveganja za pojav bronhiolitisa nizka izobrazba staršev, slaba zdravstvena pismenost, nizek dohodek, brezposelnost, finančna stiska, prenatrpanost, neustrezni higienski pogoji, stanovanjska revščina, pripadnost manjšinam oz. avtohtonim skupnostim, sistemska neenakost, kajenje, geografske ovire in neenak dostop do virov. Razprava: Rezultati sistematičnega pregleda literature potrjujejo, da socioekonomska tveganja pomembno vplivajo na pojavnost akutnega bronhiolitisa pri otrocih, pri čemer je problem večplasten in se izraža na več ravneh. Rezultati dela bi lahko služili kot podlaga za razvoj kliničnih poti in zagotavljanje bolj kakovostne in varne zdravstvene obravnave otrok z akutnim bronhiolitisom.
Ključne besede: socioekonomska tveganja, socioekonomski dejavniki tveganj, bronhiolitis, otroci, zdravstvena obravnava
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2025; Ogledov: 462; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Balet je plesna zvrst, pri kateri so poškodbe zaradi intenzivnih naporov pogoste in obremenjujoče za plesalce. Značilni so baletni čevlji »pointé«, s katerimi baletke izvajajo gibe na konicah prstov, posledično pa sta gleženj in stopalo najpogostejša predela patologij. Na razvoj poškodb vpliva več ključnih dejavnikov, kot so telesne asimetrije, baletni čevlji, spol, starost, trening, utrujenost in prehrana. Pri tem ima fizioterapija na podlagi prepoznavanja in odpravljanja vzrokov poškodb odločilno vlogo pri hitri in varni vrnitvi baletnika po poškodbi. Metoda: V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo. Literaturo smo iskali v podatkovnih zbirkah: PubMed, PEDro, Cochrane Library, Science Direct, PlosOne in Cobiss. Zadetke smo iskali na podlagi iskalnega niza v angleškem jeziku: »ballet« AND »injury« OR »injuries« AND »physiotherapy«, za iskanje v podatkovni zbirki Cobiss pa smo uporabili slovensko različico: »balet« IN »poškodba« ALI »poškodbe« IN »fizioterapija«. V pregled smo vključili članke, objavljene med letoma 2014 in 2024, s prostim dostopom do celotnega besedila v slovenskem ali angleškem jeziku. Rezultati: Na podlagi iskalnih kriterijev smo našli 530 zadetkov, od katerih smo v končni izbor za pregled literature vključili 11 virov, ki smo jih razvrstili v 4 kategorije in jim določili 13 kod. Razprava: Kinezioterapija je najbolj razširjena fizioterapevtska metoda za obravnavo baletnih poškodb in med drugim vključuje vadbo za stabilnost trupa, ravnotežje, propriocepcijo, gibljivost in domači vadbeni program. Učinkovite intervencije za zdravljenje baletnih poškodb so tudi suho iglanje, edukacija gibanja in kineziotaping. Med fizikalnimi agensi pa so se kot najprimernejši pokazali udarni globinski valovi, krioterapija in infrardeči laser.
Ključne besede: balet, baletne poškodbe, dejavniki tveganja, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 12.08.2025; Ogledov: 943; Prenosov: 16
Celotno besedilo (837,62 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: srčno–žilne bolezni so predstavljene kot ene izmed vodilnih vzrokov smrti in zmanjšane kakovosti življenja posameznikov. Obenem številni dejavniki, ki jih vključuje zdrav življenjski slog, prispevajo k izboljšanju zdravja in hkrati pomagajo k zmanjšanju tveganja in k preprečevanju srčno–žilnih boleznih. Metode: teoretični del diplomske naloge temelji na deskriptivni metodi dela z analizo domače in tuje strokovne literature, pridobljene iz podatkovnih baz, ob upoštevanih vključitvenih kriterijih. Raziskovalni del predstavlja kvalitativno metodo dela z uporabo spletnega anketnega vprašalnika. Vključeni vzorec je izbran po metodi snežne kepe. Pridobljeni podatki so prikazani v tabelarni podobi, izdelani v programu Microsoft Excel 2016 in s pripisano ustrezno interpretacijo v Microsoft Word 2016. Rezultati in razprava: poznavanje srčno–žilnih bolezni je med anketiranci visoko, obenem svoj življenjski slog ocenjujejo kot dober. Polovica anketiranih telesno aktivnost pogosto vključuje v življenjski slog, kajenje pri anketirancih ni prisotno v velikem deležu. Od pijače pogosto uživajo vodo in kavo, od hrane pa zelenjavo in sadje. Anketiranci hrano redko dosoljujejo in redko uživajo alkohol. Zavedajo se, da je življenjski slog pomemben dejavnik tveganja, kar dokazujejo s tem, da bi v primeru ogroženosti svojega zdravja bili pripravljeni spremeniti življenjski slog. Sklep: kljub hitremu načinu življenja in številnim drugim dejavnikom, ki vplivajo na oteženost vzdrževanja zdravega življenjskega sloga, je pomembno, da kot posamezniki s pravo stopnjo ozaveščenosti znamo pravilno pristopiti k zdravemu načinu življenja in obenem tako zmanjšamo dejavnike tveganja in preprečimo zgodnje bolezni, povezane s srčno–žilnimi boleznimi.
Ključne besede: žilne bolezni, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 962; Prenosov: 4
Celotno besedilo (974,83 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Presejalni programi, kot so kolonoskopija in mamografija, dokazano zmanjšujejo smrtnost zaradi raka. Javnozdravstvene kampanje, ki ozaveščajo o dejavnikih tveganja in pomenu preventive, imajo ključno vlogo pri spreminjanju vedenjskih vzorcev in povečanju sodelovanja v presejalnih programih. Cilji: Namen raziskave je oceniti učinkovitost preventivnih strategij in presejalnih programov ter vpliv javnozdravstvenih kampanj na ozaveščanje o raku. Teoretični cilj je analizirati učinek zdrave prehrane, telesne aktivnosti in učinkovitosti presejalnih programov, empirični pa pridobiti podatke o njihovem učinku in vplivu kampanj na vedenje glede tveganj za raka. Metoda: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in anketni vprašalnik z 18 vprašanji. Vzorec 100 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, starejših od 18 let, smo analizirali s pomočjo deskriptivne statistike v programih Microsoft Excel in IBM SPSS. Rezultati: Večina anketirancev je seznanjena z vplivom nezdravega življenjskega sloga na tveganje za raka. 52 % anketirancev redno sodeluje v presejalnih programih, 48 % pa navaja pomanjkanje informacij in časovne omejitve. Razprava: Hipoteza, da preventivni ukrepi, kot so opuščanje kajenja, zdrava prehrana in telesna aktivnost zmanjšujejo tveganje za razvoj raka, je potrjena. Hipoteza o več kot 80 % učinkovitosti presejalnih programov je zavrnjena. Javnozdravstvene kampanje dokazano povečujejo ozaveščenost, raziskava pa nakazuje potrebo po večjem osveščanju in izboljšanju dostopnosti programov.
Ključne besede: rak, preprečevanje raka, presejalni programi, dejavniki tveganja za raka
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2025; Ogledov: 662; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,79 MB)