1. Opravljanje hibridnega načina dela v Policiji – primer Policijske uprave Maribor : magistrsko deloPeter Lunežnik, 2025, magistrsko delo Opis: Hibridno delo, kot ena od oblik fleksibilnega dela, ki združuje delo na domu in delo v prostorih delodajalca, je bilo med epidemijo COVIDA-19 prisilno institucionalizirano v številnih organizacijah, tako zasebnega kot tudi javnega sektorja, in je današnja realnost. Številne organizacije so na podlagi pozitivnih izkušenj prepoznale hibridno delo kot ključno in dolgoročno vzdržno obliko dela v prihodnosti, ki bi ga bilo zanimivo podrobno proučiti. Raziskava v našem magistrskem delu temelji na dveh vsebinsko in metodološko ločenih sklopih, ki skupaj zagotavljata celovito obravnavo hibridnega dela v primerjalno pravnem in organizacijskem smislu v okviru javnega sektorja, s poudarkom na Policijski upravi Maribor. Prvi primerjalno pravni sklop raziskave temelji na analizi vseh treh oblik fleksibilnega dela, kjer smo jih z uporabo razlagalne, normativne in primerjalne metode analizirali, pregledali njihove definicije in jih primerjali med sabo s poudarkom na slovenskem pravnem redu, ki smo ga dopolnili in primerjali z evropskimi in mednarodnimi viri. Drugi sklop raziskave je empirične narave in združuje kvalitativni ter kvantitativni pristop. Z metodo intervjujev smo raziskali subjektivne izkušnje zaposlenih s hibridnim delom, z metodo deskriptivne funkcionalne klasifikacije pa ocenili primernost delovnih mest za opravljanje hibridnega dela, pri čemer smo identificirali najprimernejši model hibridnega dela za PU Maribor z vidika organizacijske ustreznosti in praktičnosti. Zato hibridno delo postaja vse bolj prepoznaven del sodobne delovne realnosti in se utrjuje kot uveljavljen model dela tudi v prihodnosti.
Ključne besede: hibridno delo, delo na domu, delo na daljavo, fleksibilno delo, intervju
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 417; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (1,12 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Vpliv epidemije COVID-19 na institut dela na domu v Sloveniji : diplomsko deloNana Žalik, 2022, diplomsko delo Opis: Epidemija COVID-19 je zelo ostro zarezala v naš vsakdan in v naše vsakdanje navade. Z namenom zajezitve širjenja koronavirusa je bilo na več področjih sprejetih več različnih ukrepov - na delovnopravnem področju je bilo eno takšnih delo na domu. Mnoga podjetja so se z namenom nadaljevanja nemotenih procesov in ohranitve delovnih mest prilagodila situaciji in množično organizirala delo na domu, kjer je bilo to mogoče. Naša zakonodaja ta institut pozna že preko pol stoletja, ga pa sicer ureja togo in skopo. Določa, da se lahko delo na domu uredi z dogovorom med delavcem in delodajalcem in s sklenitvijo primerne pogodbe. Z nastopom epidemije COVID-19 je bil izpolnjen glavni pogoj 169. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki omogoča, da se lahko v primeru izjemnih razmer delavcem enostransko odredi opravljanje dela na drugem kraju, torej tudi na domu. Delavci so bili prisiljeni zamenjati svoja delovna mesta za domače pisarne. Nekaterim je to ustrezalo, nekaterim ne, enako je bilo tudi pri delodajalcih; pri obojih so se pokazali pozitivni in negativni vplivi. Ti so bili tudi dejavnik pri odločitvi, ali si podjetje oziroma posameznik želi tako delati tudi v prihodnje. Zaradi vseh pozitivnih vplivov, ki so se pokazali, se zdi, da postaja delo na domu oziroma delo na daljavo globalno razširjena oblika dela prihodnosti.
Ključne besede: delovno razmerje, delo na domu, delo na daljavo, epidemija, COVID-10, koronavirus, izjemne razmere, odreditev dela na domu
Objavljeno v ReVIS: 19.10.2022; Ogledov: 2633; Prenosov: 0 |
