1. Delo računovodij v času digitalizacije in sprememb na trguInga Sever, 2025, magistrsko delo Opis: Računovodje se v času digitalizacije in sprememb na trgu soočajo z različnimi izzivi in priložnostmi. Digitalizacija prinaša številne tehnološke spremembe, kot so avtomatizacija računovodskih procesov, uporaba naprednih programskih rešitev in vpeljava umetne inteligence. Računovodje lahko s pomočjo teh tehnologij učinkoviteje opravljajo svoje naloge, saj delo računovodje vključuje tudi pripravo natančnih in zanesljivih računovodskih informacij, ki so ključne za sprejemanje poslovnih odločitev v negotovih časih. Pomembno je, da ostanejo dosledni pri uporabi računovodskih standardov in etičnih smernic, saj s tem prispevajo k zaupanju tako notranjih kot zunanjih deležnikov. Digitalizacija je prav tako omogočila delo od doma. To je v današnjem času postalo pogosto zaradi različnih okoliščin in zahteva od računovodij visoko stopnjo organiziranosti in samodiscipline. Pri tem morajo skrbeti za varnost in zaupnost računovodskih podatkov, upoštevati pa morajo tudi posebne varnostne standarde in smernice za delo na daljavo. Uporaba varnih povezav in shranjevanje podatkov na varnih strežnikih je ključnega pomena za preprečevanje morebitnih varnostnih incidentov. Prav tako se od računovodij zahteva, da pravilno interpretirajo in predstavijo finančne podatke tudi v kriznih razmerah, kot sta finančna kriza ali pandemija. Njihove analize lahko pomagajo vodstvu pri načrtovanju strategij za preživetje krize in obvladovanje finančnih tveganj. Računovodska funkcija je v kriznih razmerah še posebej pomembna, saj lahko pravočasno in natančno pripravljene računovodske informacije pomagajo pri stabilizaciji finančnega položaja podjetja ter ohranjanju zaupanja v njegovo poslovanje.
Ključne besede: Računovodske informacije, spremembe na trgu, delo od doma, etika, digitalizacija.
Objavljeno v ReVIS: 20.07.2025; Ogledov: 233; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (1,47 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih z delom od domaAnja Peteh, 2023, magistrsko delo Opis: Delo od doma je fleksibilna oblika zaposlovanja. Zaradi epidemije je to delo dobilo popolnoma nov pomen, saj je za nekatere to pomenilo veliko spremembo, tako za delodajalca kot delavca. Skozi magistrsko nalogo smo se osredotočili na vpliv dela od doma ter na motivacijo zaposlenih, ki uporabljajo tak način dela, saj vemo, da je ta zelo pomembna za kakovostno in uspešno opravljanje dela. Pri izvedbi ankete smo pridobili rezultate, iz katerih je razbrati vidno zadovoljstvo z delom od doma, motivacijski dejavniki in nagrajevanje. Poleg osnovnih vprašanj smo se dotaknili tudi vpliva in povezovanja dela od doma s finančnim nagrajevanjem zaposlenih.
Ključne besede: delo od doma, motivacija, oblike zaposlovanja, zadovoljstvo zaposlenih, nagrajevanje
Objavljeno v ReVIS: 29.04.2023; Ogledov: 1548; Prenosov: 115
Celotno besedilo (1,55 MB) |
9. Pozitivni in negativni vplivi dela od doma na počutje zaposlenih v farmacevtskem podjetju v času epidemije Covid-19 : diplomska nalogaMaja Cesar Grilc, 2022, diplomsko delo Opis: Epidemija Covid-19 je v naša življenja, poleg številnih sprememb, prinesla tudi novodobno
obliko dela - delo od doma. Številni zaposleni po celem svetu so se, z namenom zajezitve virusa
in ohranjanju zdravja, nenadoma selili v domače pisarne. Z raziskovalno nalogo smo preučili
pozitivne in negativne vidike takšnega načina dela na zaposlene v farmacevtskem podjetju. S
pomočjo strukturiranih intervjujev smo raziskali kako delo od doma vpliva na produktivnost in
učinkovitost zaposlenih, na odnose znotraj oddelka ter poglobili znanje o vplivu takšega dela
na psihofizično zdravje zaposlenih. Delo od doma, glede na dobljene podatke, predstavlja
obliko dela, ki zaposlenemu omogoča, da se bolje prilagodi delu ter lastnim obveznostim, saj
omogoča samostojno razporejanje delovnika. Takšna oblika zaposlitve ima poleg pozitivnih
učinkov na okolje tudi številne pozitivne učinke na zaposlene. Zaposlenim omogoča
fleksibilnost, možnost opravljanja dela v manj stresnem, domačem okolju, povečuje
produktivnost in dobro počutje zaposlenih. Po drugi strani pa prinaša tudi kar nekaj negativnih
vplivov med katerimi so v ospredju zmanjšana motivacija zaposlenih, ohlajanje odnosov na
oddelku, preobremenjenost, slabša storilnost, zmanjšana učinkovitost, slabša komunikacija in
povečan obseg dela zaposlenih. Raziskava je pokazala, da se tako negativni in pozitivni vplivi
med seboj prepletajo, zato je izrednega pomena, da vsem zaposlenim, ki svoje delo opravljajo
od doma, omogočimo, da si samostojno izberejo ali bodo delali od doma, v pisarni ali pa bodo
izbrali kombiniran delovnik, ki omogoča izkoriščanje pozitivnih vplivov in zmanjšuje
negativne vplive dela od doma. S tem jim pokažemo zaupanje in jim omogočimo izbiro, ki njim
predstavlja idealni delovnik in jim omogoča, da, kar se da najbolje, izkoristijo svoje
sposobnosti.
Ključne besede: delo od doma, Covid-19, učinkovitost, produktivnost, počutje zaposlenih, odnosi v ekipi, kombiniran delovnik, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2023; Ogledov: 1665; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,26 MB) |
10. Decentralizacija Slovenije: delo na daljavo javne uprave kot delna rešitev? : magistrska nalogaHelena Volčanjk, 2022, magistrsko delo Opis: Zaradi izjemne centralizacije družbenega življenja v osrednjeslovenski regiji in izredne koncentracije delovnih mest v tej regiji, posledično čedalje večje gostote prometa zaradi delovnih migracij in zaradi okoliščin, ki jih je prinesla pandemija, smo želeli raziskati, ali zaposleni podpirajo delo od doma, ki so ga morali usvojiti v kratkem času, ter ali bi lahko ta oblika dela delno doprinesla k decentralizaciji v smislu dekoncentracije Slovenije.
Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni delo od doma pozdravljajo in da so v tej obliki dela prepoznali veliko prednosti, med katerimi sta najbolj izstopajoča prihranek časa, ki ga drugače porabijo za vožnjo na delo, in posledično lažje usklajevanje družinskega življenja s poslovnim. Delo od doma v primerjavi z delom na lokaciji delodajalca prinaša manj stresa, hkrati pa so sodelujoči potrdili, da jim vožnja na delo predstavlja dodaten stres in vpliva na nižjo delovno storilnost. Med največkrat navajenimi slabostmi dela od doma sta pomanjkanje timskega dela ter občutek odtujenosti in izoliranosti od sodelavcev. Raziskava je pokazala, da je delo od doma enako učinkovito in da zaposleni ohranijo raven učinkovitosti tudi, če svojega dela ne opravijo v prostorih delodajalca.
Z raziskavo smo ugotovili, da bi delo od doma državne uprave v manjši meri pripomoglo k decentralizaciji, saj bi kljub dolgotrajnemu delu od doma le manjši delež zaposlenih razmišljal o selitvi. Pozitiven učinek te oblike dela bi bil zmanjšanje števila dnevnih migrantov, ki se na delo vozijo v Ljubljano. Kar 83 % anketirancev je namreč navedlo, da se njihovo delovno mesto nahaja v Ljubljani, in da v povprečju do delovnega mesta prevozijo od 16 do 35 km. Med drugim smo ugotovili tudi, da so bile v času ukrepov proti širjenju virusa covid-19 na merilnih mestih v Ljubljani izmerjene nižje vrednosti onesnaženosti zraka.
Ključne besede: decentralizacija, dekoncentracija, osrednjeslovenska regija, ožja javna uprava, delo od doma, delovne migracije, covid-19, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 1597; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,13 MB) |
