Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Izhodišča: Zaposleni v zdravstveni negi so bili pri svojem delu izpostavljeni številnim fizičnim, psihičnim in čustvenim obremenitvam, ki so lahko vplivale na njihovo zdravje, počutje in kakovost življenja. Med pomembnejše dejavnike so sodili stres na delovnem mestu, izmensko in nočno delo, fizična ter čustvena izčrpanost ter oteženo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Spolna aktivnost in spolno zadovoljstvo sta predstavljala pomemben del posameznikovega zdravja in kakovosti življenja. Namen raziskave je bil preučiti povezanost dela in delovnih pogojev s spolno aktivnostjo zaposlenih v zdravstveni negi. Metode: Raziskava je temeljila na mešanem raziskovalnem pristopu. Kvantitativni del je bil izveden s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, pripravljenega na podlagi pregleda domače in tuje strokovne ter znanstvene literature. V raziskavi sta sodelovala 202 zaposlena v zdravstveni negi na različnih ravneh zdravstvenega varstva. Kvalitativni del raziskave je bil izveden s sedmimi polstrukturiranimi intervjuji. Kvantitativni podatki so bili analizirani s programom IBM SPSS Statistics 26.0, kvalitativni podatki pa s pomočjo tematske analize. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni v zdravstveni negi kot najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na spolno aktivnost, prepoznali fizično, duševno in čustveno izčrpanost, stres, dolge delovnike, nočno oziroma izmensko delo, pomanjkanje energije po delu ter težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Več kot dve tretjini anketirancev sta ocenili, da je težko usklajevanje dela in zasebnega življenja vplivalo na njihovo spolnost. Statistično značilne razlike so se pokazale pri nekaterih dejavnikih glede na spol, pri čemer so ženske izraziteje zaznavale vpliv delovnih obremenitev na spolno aktivnost. Kvalitativni rezultati so pokazali, da se je vpliv dela na spolno življenje najpogosteje izražal skozi utrujenost, stres, zmanjšanje spolne želje, slabše razpoloženje ter pomanjkanje časa za partnerski odnos. Razprava: Ugotovitve raziskave so pokazale, da so delo in delovni pogoji pomembno vplivali na spolno aktivnost zaposlenih v zdravstveni negi, predvsem prek izčrpanosti, psihične obremenjenosti in oteženega usklajevanja poklicnega ter zasebnega življenja. Čeprav vse statistične povezave niso bile potrjene, so intervjuji pokazali, da so zaposleni vpliv dela na spolno aktivnost doživljali kot pomemben del svojega vsakdana. Rezultati so opozorili na pomen zagotavljanja podpornega delovnega okolja, preprečevanja izgorelosti in uvajanja ukrepov za zmanjševanje stresa ter izboljšanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem.
Ključne besede: zdravstvena nega, delovni pogoji, stres, spolna aktivnost, spolno zadovoljstvo, izčrpanost.
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2026; Ogledov: 181; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Debelost je eden največjih javnozdravstvenih problemov sodobnega časa. Čedalje več posameznikov v svetu se spopada z njo in z zdravstvenimi stanji, ki jih debelost prinaša. Reševalci v nujni medicinski pomoči so zaradi narave dela še posebej ranljiva skupina. Dolge in nepredvidljive izmene, visoka stopnja stresa, pomanjkanje spanja ter omejen dostop do zdrave prehrane in telesne dejavnosti povečujejo tveganje za razvoj debelosti. Za učinkovito reševanje problema je potreben celosten pristop, ki združuje organizacijske prilagoditve, promocijo zdravja ter podporo zaposlenim. Namen raziskave je bil prepoznati dejavnike tveganja za debelost med reševalci. Metodologija: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu in deskriptivni metodi. Podatke smo zbrali s polstruktuiranimi intervjuji, izvedenimi julija 2025, z namenskim vzorcem 10 reševalcev z najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju nujne medicinske pomoči. Vprašanja, oblikovana na podlagi strokovne literature, so zajemala teme, povezane z delovnimi pogoji, izzivi pri delu, glavnimi nalogami reševalcev, prehranjevalnimi navadami med delovnim časom ter stresom. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so Cobiss, PubMed, Springerlink in Google učenjak. Rezultati: Reševalci so kot ključne dejavnike tveganja za debelost navedli neredne obroke, uživanje hitre hrane, kronično utrujenost, pomanjkanje časa za telesno dejavnost in izpostavljenost stresu. Poleg tega so izpostavili socialne in organizacijske dejavnike, kot so pomanjkanje kadra, dolge izmene in neustrezna podpora delodajalcev. Kot možne rešitve so predlagali zagotovitev toplih obrokov v službi, boljšo organizacijo delovnih izmen, več možnosti za rekreativno vadbo ter izobraževanja o zdravem načinu življenja. Razprava: Ugotavljamo, da izmensko delo, pomanjkanje spanja, stres in omejene možnosti telesne aktivnosti pomembno vplivajo na prehranske navade in telesno težo. Reševalci predlagajo ukrepe, kot so topli in uravnoteženi obroki v delovnem okolju, dostop do telesne aktivnosti in izobraževanje o zdravem življenjskem slogu, kar bi izboljšalo njihovo zdravje, motivacijo in učinkovitost pri delu.
Ključne besede: debelost, reševalci, delovni pogoji, stres, prehranske navade.
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2025; Ogledov: 1040; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: V zadnjem času se povečuje število težav v duševnem zdravju, ki so posledica stresa na delovnem mestu. Naša raziskava je raziskovala povezave med organizacijsko klimo in stresom zaposlenih v izbranem socialnovarstvenem zavodu (SVZ). Raziskava je pokazala, da organizacijska klima in zaznani stres zaposlenih kažeta negativno korelacijo. Statistično značilen vpliv na zaznani stres imata elementa organizacijske klime »vodenje« in »notranji odnosi«, medtem ko se element »razvoj kariere« ni izkazal kot statistično značilen. Na podlagi teh rezultatov je bil pridobljen vpogled v pomembnost organizacijske klime za dobrobit zaposlenih v SVZ. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, kar je omogočilo zbiranje več numeričnih podatkov hkrati in kasnejšo analizo v programu PSPP. Vzorec je bil priložnostni in je zajemal 203 zaposlene. Ugotovljene so bile razlike v povprečju ocene organizacijske klime med različnimi starostnimi skupinami ter razlike v povprečju zaznavanja stresa med spoloma. Razlik v zaznavanju stresa med različnimi področji dela nam ni uspelo dokazati. Raziskava prispeva k razumevanju povezave med organizacijsko klimo in zaznanim stresom in lahko služi kot osnova za oblikovanje ukrepov za izboljšanje dobrobiti zaposlenih v SVZ. Ugotovitve so pomembne tudi za razumevanje dinamike med organizacijsko klimo ter zaznanim stresom, kar lahko prispeva k izboljšanju delovnih pogojev ter posledično k večji uspešnosti izbrane organizacije.
Ključne besede: organizacijska klima, stres zaposlenih, delovni pogoji, ugodnosti delodajalca, socialnovarstveni zavod – SVZ
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2023; Ogledov: 2161; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,59 MB)

Opis: Mobing je dalj časa trajajoča sovražna in neetična komunikacija enega ali več sodelavcev. Negativne posledice občuti tako žrtev kot njegova okolica oz. podjetje, kjer se to dogaja. Področje me zanima, ker sem bila tudi že sama priča mobingu v svojem delovnem okolju. Za namen raziskave sem naredila deset ločenih Polstrukturirani intervjujev z zaposlenimi v slovenskih podjetjih. Vsem anketiranim sem postavila ista usmeritvena vprašanja. Temeljni raziskovalni problem magistrske naloge je bil pojavnost mobinga med zaposlenimi, poiskati zanj vzroke in posledice, ugotoviti kam se obrniti za pomoč in poiskati predloge za zmanjšanje mobinga. Ker pa magistrsko delo pišem v času vpliva gospodarske krize na poslovanje podjetij, me je še dodatno zanimalo, ali je v uspešnih podjetjih manj mobinga kot v podjetjih, kjer je vpliv krize na poslovanje večji. Odgovore sem razdelila v dve skupini in naredila primerjavo. Odgovori anketirancev so potrdili, da mobing v slovenskih podjetjih obstaja ter ima močan vpliv na delo posameznika. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsakega podjetja. Odgovori anketiranih so bili podobni, ne glede na to v kako uspešnem podjetju so zaposleni. Slaba komunikacija in pomanjkanje empatije sta dva izmed glavnih razlogov za nastanek mobinga. Tako za posameznika kot za podjetje sta najpomembnejša preventiva in izobraževanje.
Ključne besede: delo, delovni pogoji, diskriminacija, grožnje, komunikacija, nadlegovanje, nasilje, spolno nadlegovanje, šikaniranje, mobing, zastraševanje, žrtev
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 4003; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,17 MB)

Ključne besede: delovni procesi, delovni pogoji, zemljiška knjiga, računalniška tehnologija, magisteriji
Objavljeno v ReVIS: 29.08.2018; Ogledov: 4283; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,37 MB)